Osem največjih evropskih obrambnih podjetij bo v letu 2025 delničarjem z dividendami in odkupi delnic skupaj vrnilo približno pet milijard dolarjev, kar je največ doslej. Rast je posledica močno povečanih naročil in visokih prostih denarnih tokov, poroča Financial Times.
Po podatkih bonitetne agencije Fitch Ratings so skupna naročila osmih največjih evropskih obrambnih skupin leta 2024 zrasla za 15 odstotkov, njihovi prosti denarni tokovi pa so dosegli več kot osem milijard evrov. To je podjetjem omogočilo višje izplačilo dividend in večje programe odkupa lastnih delnic.
Nemški Rheinmetall je za leto 2024 povišal dividendo s 5,10 na 8,70 evra na delnico, kar je 70-odstotna rast. Britanski BAE Systems je v okviru večletnega programa napovedal odkup delnic v skupni vrednosti 1,5 milijarde funtov, drugi del programa pa naj bi se zaključil do junija 2026. Rolls-Royce je po petih letih premora ponovno uvedel izplačilo dividend in napovedal odkup delnic v vrednosti ene milijarde funtov, poroča Morningstar.
Povečanje izplačil delničarjem sledi rasti obrambnih proračunov po vsej Evropi. Članice zveze Nato so se zavezale, da bodo do leta 2035 za obrambo namenjale pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Poljska, Nemčija in Velika Britanija že presegajo dosedanji dvoodstotni cilj.
Analitiki ocenjujejo, da bodo evropski obrambni proračuni do leta 2035 rasli za 6,8 odstotka letno, kar presega rast v ZDA, Rusiji in na Kitajskem, kažejo izračuni družbe Morningstar. Delež Evrope v svetovni obrambni porabi naj bi se z današnjih 16 odstotkov povečal na 22 odstotkov do leta 2030.
Naročila evropskih obrambnih podjetij so se v zadnjih dveh letih močno povečala. Rheinmetall ima naročila v vrednosti 64 milijard evrov, BAE Systems pa v vrednosti skoraj 60 milijard funtov. Podjetja vlagajo tudi v širitev proizvodnih zmogljivosti, pri čemer je samo Rheinmetall v zadnjih dveh letih v nove obrate in prevzeme vložil skoraj osem milijard evrov.
Kljub rekordnim izplačilom nekateri analitiki opozarjajo, da bi morala podjetja več sredstev nameniti širitvi proizvodnje. Evropski obrambni sektor namreč težko sledi povpraševanju po strelivu, oklepnih vozilih in sistemih zračne obrambe.
