Prva faza preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ocenjena na 24,8 milijona evrov, je prejela izjemno visok delež sofinanciranja. Iz sredstev Evropske unije in državnega proračuna bo pokritih kar 96 odstotkov upravičenih stroškov, kar velja za enega največjih procentualnih deležev sofinanciranja v Sloveniji doslej. Pogodbo o sofinanciranju sta v Velenju podpisala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter velenjski župan Peter Dermol.
Minister Kumer je podčrtal pomen projekta kot pomemben korak k zelene preobrazbi Slovenije in konec odvisnosti od premoga. “Zdaj so besede podprte z dejanji,” je poudaril minister, ki je izpostavil, da je projekt prve faze obsežen in vključuje obnovo skoraj osem kilometrov vročevodov ter prenovo toplotnih postaj in podpostaj. Projekt se izvaja v okviru sklada za pravičen prehod, ki prispeva skoraj 20 milijonov evrov, preostalih 3,5 milijona evrov pa zagotavlja država, večinoma preko okoljskega ministrstva, in občini Velenje ter Šoštanj.
Župan Dermol je spomnil na dolgoletno pripravljenost in pridobivanje več kot tisoč služnostnih pravic, ki so omogočile začetek del. Po njegovih ocenah bo projekt prinesel uporabnikom prihranke okoli milijon evrov na leto in omogočil priključitev obstoječega omrežja na zelene vire energije. “Zelena preobrazba bo prihranila denar domačim gospodinjstvom in podjetjem,” je dejal župan.
Faze projekta in prihodnji cilji
Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja poteka v treh fazah do leta 2033. Po prvi fazi bo sledila druga, ki prinaša zamenjavo premoga z obnovljivimi viri, in tretja, ki vključuje energetsko prenovo stavb ter spremembo navad uporabnikov. Po zaključku vseh faz se bo Šaleška dolina ogrevala na nižji temperaturni ravni, s tem pa bo zmanjšana poraba energije in emisij toplogrednih plinov.
Šoštanjski župan Boris Goličnik je izpostavil, da je Šaleška dolina desetletja odvisna od premoga, zato je zanesljiva in okolju prijazna energija ključnega pomena za prihodnost regije. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je opozoril na redke primere uspešnega sofinanciranja in učinkovite priprave projektov. Z njim je tudi optimizem glede nadaljevanja financiranja v prihodnjem obdobju.
Preberite več:
Dela na terenu so že v polnem teku, po podpisu pogodb z izvajalci pa se obnavlja primarno in magistralno omrežje ter tehnološko posodabljajo toplotne postaje. V januarju 2024 so že obnovili 246 metrov magistralnega vročevoda, med letoma 2025 in 2026 pa načrtujejo obnovo skoraj dveh kilometrov omrežja in gradnjo novih toplotnih podpostaj. Projekt poleg okoljske pomembnosti pomeni tudi konkreten korak k energetskemu prestrukturiranju regije, izboljšanju kakovosti zraka in trajnostno naravnani oskrbi prebivalcev.
