Cene nafte so v četrtek močno padle in zabeležile največji odstotni padec od leta 2022, potem ko se je OPEC+ presenetljivo odločil povečati proizvodnjo, dan po tem, ko je predsednik ZDA Donald Trump napovedal nove obsežne uvozne carine.
Padec cen se je nadaljeval tudi v petek, tako da je referenčna nafta brent dodatno pocenila za približno 1,4 odstotka na 68,75 dolarja za sod, potem ko je v četrtek izgubila 6,42 odstotka vrednosti. Ameriška surova nafta WTI je v petek zjutraj izgubila več kot dva odstotka vrednosti po četrtkovem padcu za 6,64 odstotka, tako da se je njena cena spustila na 65,57 dolarja za sodček, po podatkih specializiranega portala OilPrice.
Na četrtkovem srečanju ministrov držav članic OPEC+ so se dogovorili o pospešitvi načrtovanega povečanja proizvodnje, zato je bil cilj, da skupina proizvajalk nafte maja na trg vrne 411.000 sodov dnevno, namesto prvotno načrtovanih 135.000 sodov.
Po mnenju analitikov kombinacija povečane proizvodnje in slabših globalnih gospodarskih obetov dodatno pritiska na cene nafte, kar bi lahko pomenilo novo fazo nestanovitnosti, medtem ko trgi še vedno obdelujejo učinke novih ameriških carin.
Cene nafte so že pred srečanjem OPEC+ padle za približno štiri odstotke, saj so se vlagatelji bali, da bi ameriške carine lahko povzročile zaostritev globalne trgovinske vojne, upočasnile gospodarsko rast in zmanjšale povpraševanje po gorivu.
Analitiki banke UBS so v sredo znižali svojo napoved cene nafte za leti 2025–2026 za tri dolarje na sodček oziroma na 72 dolarjev. Trgovci zdaj pričakujejo še večjo cenovno kratkoročno nestabilnost, saj bi se carine lahko spreminjale, ko bodo države poskušale izpogajati ugodnejše pogoje ali uvesti protiukrepe.
Preberite več:
K negativnemu razpoloženju na trgu je dodatno prispevalo tudi poročilo ameriške Uprave za energetske informacije, ki je pokazalo, da so se zaloge surove nafte v ZDA prejšnji teden povečale za presenetljivih 6,2 milijona sodov – medtem ko so analitiki pričakovali zmanjšanje za 2,1 milijona sodov.
