Bruselj se bo predvidoma poglobil v barcelonski del posla, s katerim ladijski velikan MSC in ameriški upravljavec premoženja BlackRock želita od hongkonškega CK Hutchison prevzeti pristaniški imperij vreden 22,8 milijarde dolarjev. Gre za 43 pristanišč v 23 državah, vključno z obema stranema Panamskega prekopa, poroča Reuters.
Evropska komisija preverja, ali bi združitev barcelonskega terminala z bližnjo Valencijo, ki jo MSC že obvladuje, preveč zožila konkurenco na iberski obali. Barcelona ima osem tirov železniške infrastrukture in velja za največje sredozemsko železniško-pristaniško vozlišče. Valencia je druga najpomembnejša španska kontejnerska luka.
Transakcija ima širši pomen. CK Hutchison obvladuje hongkonški milijarder Li Ka-shing, prodaja pristanišč pa je postala predmet napetosti med Pekingom in Washingtonom. Če bo posel sklenjen, bo MSC postal največji pristaniški operater na svetu z osmimi odstotki svetovnega tržnega deleža.
Za Luko Koper, ki z iberskimi pristanišči tekmuje za srednjeevropski tovor, je dogajanje vredno pozornosti. Koprsko pristanišče bo letos pretovorilo dobrih 1,2 milijona kontejnerskih enot, devet odstotkov več kot lani. Rast prihaja ravno od ladjarjev, ki se preusmerjajo iz zasedenih sredozemskih pristanišč. MSC in Maersk sta med največjimi uporabniki koprskih zmogljivosti. Medtem Luka Koper krepi zavezništva. Skupaj s francoskim ladjarjem CMA CGM, drugim najpomembnejšim partnerjem koprskega pristanišča za danskim Maerskom, ustanavlja skupno podjetje za avtomobilsko logistiko. Koncentracijo so že prijavili Agenciji za varstvo konkurence. Namen je okrepiti vlogo Slovenije kot strateških vrat do srednje Evrope, zlasti vzdolž novega gospodarskega koridora Indija-Bližnji vzhod-Evropa.
Vertikalna povezava med ladjarjem in pristanišči bi MSC-ju omogočila nižje stroške in boljši nadzor nad celotno logistično verigo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko to spremenilo konkurenčne razmere v Sredozemlju.
Komisija mora o barcelonskem delu transakcije odločiti do 10. decembra.
