Cene terminskih pogodb kakava so po novici, da je izvoz kakava iz Slonokoščene obale upočasnjen, presegle 9.000 dolarjev na tono, kar je njihova najvišja raven od konca februarja, je poročal portal Trading Economics.
Po zadnjih podatkih, ki jih je vlada objavila 1. aprila, so kmetje Slonokoščene obale v pristanišča dostavili 1,44 milijona metričnih ton (MMT) kakava v tekočem trgovskem letu, od 1. oktobra do 30. marca, kar je 11 odstotkov več kot lani, a manj od 35-odstotnega porasta, zabeleženega decembra.
Pridelek največjega proizvajalca kakava je že drugo leto zapored ogrožen zaradi obilnega deževja in virusa CSSV (Cacao swollen shoot virus).
Po poročanju Reutersa bo Slonokoščena obala zmanjšala količino kakava, ki ga prodaja na mednarodnih trgih, saj se največji svetovni proizvajalec glavne sestavine čokolade bori s padcem pridelave, ki je posledica podnebnih sprememb, staranja plantaž in širjenja rastlinskih bolezni. Regulator za trg kakava je sporočil, da bo zato zmanjšal dogovorjeno prodajo za sezono 2025/26 na 1,3 milijona metričnih ton s sicer običajnih 1,7 milijona ton.
Povprečna ocena letošnjega srednjega pridelka na Slonokoščeni obali znaša 400.000 MT (metričnih ton), kar je devet odstotkov manj od lanskih 440.000 MT.
S kakavom se trguje na borzi v New Yorku (NYMEX) in na Medcelinski borzi (ICE) v Londonu. Cene v New Yorku temeljijo na trgu jugovzhodne Azije, cene v Londonu pa na afriškem kakavu.
Največja proizvajalca kakava sta Slonokoščena obala in Gana, ki skupaj ustvarita več kot 60 odstotkov svetovne pridelave. Drugi veliki proizvajalci so Indonezija, Nigerija, Kamerun, Ekvador in Brazilija. Cena kakava ima globalne posledice za proizvajalce hrane in slaščic ter za maloprodajno industrijo.
Namesto prave čokolade kupci vse pogosteje kupujejo cenejše sladkorne tablice
Agroekonomski analitik Žarko Galetin je v pogovoru za Biznis.rs ocenil, da moramo pozorno spremljati svetovne borze, saj se dogajanja na njih neposredno prenašajo na naše tržišče, ki je glede teh surovin popolnoma odvisno od uvoza.
“Trg kave in kakava je letos v težavah zaradi manjših pridelkov, in če upoštevamo, da smo glede teh izdelkov popolnoma odvisni od uvoza ter da vse bolj vstopamo v težave z uvozniškim lobijem, ki tako dogajanje zelo dobro prepoznava, potem nam je jasno, da ena nesreča nikoli ne pride sama – saj imamo na eni strani podražitve na svetovnih trgih, na drugi strani pa smo odvisni od uvoznikov, njihovih dogovorov in nastopov na domačem trgu,” pravi sogovornik.
Galetin na primeru Srbije opozarja, da nimajo te težave samo pri kavi in kakavu, ampak sta ti dve dobrini le najbolj očitni zaradi velike porabe.
“Smo relativno veliki potrošniki. V svetovnem merilu smo statistično zanemarljivi, a kar zadeva notranjo porabo, smo veliki potrošniki tako kave kot kakava, zato njune cene močno vplivajo na višino potrošniške košarice in vse ostale kazalnike,” dodaja.
Preberite več:
Kakav ima, kot pravi Galetin, pomemben delež v slaščičarstvu, medtem ko so se cene čokolad močno zvišale.
“Kdor razume trg slaščičarskih izdelkov, to ve, vendar moramo ločiti sladkorno tablico od prave čokolade. Prava čokolada vsebuje veliko kakava, medtem ko sladkorna tablica precej manj. Po drugi strani pa se sladkor ni tako podražil (kot kakav), beleži celo določen padec na svetovnem trgu. Če torej želite kupiti pravo čokolado, je ta precej dražja od sladkorne tablice, saj je kakovostnejša in boljša, kar neposredno vpliva na ceno,” zaključuje agroekonomski analitik Žarko Galetin.
Maloprodajne cene v Sloveniji poskočile za 19,7 odstotka
Po indeksu cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Statistični urad Republike Slovenije, so v Sloveniji v kategoriji hrane in brezalkoholnih pijač kava, čaj in kakav, ki so razvrščeni v isto kategorijo, zabeležili rast v višini 13,3 odstotka na letni ravni.
