Avstrijski javni radiotelevizijski zavod ORF je objavil letno poročilo o preglednosti, v katerem so navedene plače vseh zaposlenih z letnimi bruto prejemki nad 170.000 evrov. Na vrhu lestvice za leto 2025 se je prvič znašel Pius Strobl, vodja projekta prenove medijskega centra na Küniglbergu, z bruto letno plačo 468.856 evrov. Strobl, ki konec leta 2026 odhaja v pokoj, je na prvem mestu zamenjal nekdanjega voditelja programa Ö3 Roberta Kratkyja, ki je lani zapustil hišo.
Za Stroblom sledi nekdanji generalni direktor Roland Weißmann s 427.500 evri letnega bruto prejemka. Weißmann je medtem odstopil, njegovo funkcijo pa je začasno prevzela dotedanja radijska direktorica Ingrid Thurnher. Na tretjem mestu je nekdanji šef športnega programa Hannes Aigelsreiter s skoraj 340.000 evri. Njegova plača je v primerjavi s predhodnim letom narasla za več kot 50 odstotkov, kar je posledica odpravnine ob odhodu iz ORF.
Voditelj osrednje informativne oddaje ZiB2 Armin Wolf je lani zaslužil 275.391 evrov bruto, kar je več od zamrznjenih plač vseh direktorjev ORF, ki od leta 2022 znašajo 270.270 evrov. Poleg tega Wolf vsak mesec v povprečju zasluži še 8.820 evrov bruto iz stranskih dejavnosti, kot so predavanja in knjižni projekti. Skupaj s temi prejemki njegovi letni zaslužki presegajo 381.000 evrov, kar ga uvršča pred vso vodstveno ekipo ORF.
Plače direktorjev so od leta 2022 zamrznjene na enotni ravni 270.270 evrov. Toliko zaslužijo generalna direktorica Thurnher, programska direktorica Stefanie Groiss-Horowitz in tehnični direktor Harald Kräuter. Med znanimi novinarskimi imeni so v poročilu tudi vojni dopisnik Christian Wehrschütz z okrog 216.000 evri ter voditelja Hans Bürger in Hanno Settele z okrog 208.000 oziroma 175.000 evri.
Skupno število zaposlenih z bruto letno plačo nad 170.000 evri je s 75 v letu 2024 padlo na 65. Po navedbah ORF je zmanjšanje posledica upokojitev in izkoriščanja delne upokojitve. Prav tako se je zmanjšalo število zaposlenih s stranskimi zaslužki, in sicer z 987 na 739, kar ORF pripisuje strožjim pravilom o skladnosti. Kljub temu trije zaposleni, katerih osnovna plača ne presega praga za objavo, mesečno zaslužijo več kot 12.000 evrov iz stranskih dejavnosti.
Poročilo o preglednosti znova potrjuje izrazite razlike med spoloma v najvišjih plačnih razredih. Nobena ženska v ORF ne zasluži več kot 300.000 evrov letno, medtem ko štirje moški presegajo to mejo. V vseh plačnih kategorijah nad 75.000 evri moški prevladujejo nad ženskami, razmerje pa se obrne šele v najnižjih plačnih razredih.
ORF, ki zaposluje okrog 4.000 ljudi, je v uvodu poročila zapisal, da se zaveda privilegija javnega financiranja. Zavod od leta 2007 uveljavlja varčevalni program, v okviru katerega je ukinil okrog 1.000 delovnih mest. Plače v najvišjih razredih niso bile usklajene z inflacijo. Mesečni prispevek za ORF ostaja zamrznjen na 15,30 evra do leta 2029, kar po oceni zavoda pomeni izpad prihodkov v višini 220 milijonov evrov.
Medijski minister Andreas Babler je ob objavi napovedal ukrepe in opozoril, da posamezne plače presegajo prejemke zveznega predsednika. Medijski govorec FPÖ Christian Hafenecker je zahteval zakonsko omejitev plač v ORF in imenovanje neodvisne komisije za pregled celotne plačne lestvice.
Kot poročajo avstrijski mediji Nachrichten.at, Der Standard in Vienna.at, se ob plačah v ORF znova odpira vprašanje o dodatni pokojnini Piusa Strobla. ORF je za ta namen oblikoval rezervacije v višini 2,4 milijona evrov, ki bodo zapadle januarja 2027, torej le nekaj tednov po Stroblovem odhodu v pokoj.
