Napad na največje plinsko polje na svetu pognal nafto nazaj proti 110 dolarjem, Wall Street na dnu leta

Koordiniran ameriško-izraelski napad na iransko polje South Pars, največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, je v sredo pognal nafto Brent nad 110 dolarjev za sodček in sprožil val razprodaj na obeh straneh Atlantika. Dow Jones je dan končal z izgubo 768 točk oziroma 1,63 odstotka pri 46.225 točkah, kar je najnižja zaključna vrednost indeksa v letu 2026, S&P 500 pa je pri 6.624 točkah dosegel najnižjo raven od novembra lani. Napad na South Pars, ki ga Iran deli s Katarjem, je prvi neposredni udar na iranska nahajališča nafte in plina od začetka konflikta 28. februarja, kot poroča Fortune.

Katar, ki s svojo polovico polja zagotavlja približno petino svetovnega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), je napad obsodil. Teheran je odgovoril z objavo seznama energetskih objektov v Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Katarju, ki jih namerava napasti. Med imenovanimi tarčami so rafinerija Saudi Aramco Samref, petrokemični kompleks Jubail in plinsko polje Al Hosn v emiratih. Nafta Brent je od začetka konflikta skupaj pridobila približno 80 odstotkov, predvsem zaradi skoraj popolne zaustavitve tankerskega prometa skozi Hormuško ožino, po kateri sicer teče okoli 20 odstotkov svetovnih tokov nafte in plina. V četrtkovo jutro se je tečaj Brenta umaknil na približno 103 dolarje za sodček.

Naftni šok je sredo dopolnil še inflacijski podatek iz Washingtona, ki je trge ujel nepripravljene. Indeks cen proizvajalcev (PPI) je februarja poskočil za 0,7 odstotka na mesečni ravni, dvakrat več od 0,3 odstotka, kolikor so pričakovali analitiki. Po navedbah Yahoo Finance gre za pospešitev veleprodajne inflacije, ki se je zgodila še pred učinkom naftnega šoka na cene v ZDA. Federal Reserve je istega dne, kot smo podrobno poročali v ločenem članku, obrestno mero pričakovano pustil nespremenjeno in sporočil, da vojne razmere na Bližnjem vzhodu otežujejo kakršno koli sproščanje denarne politike.

Na Wall Streetu so tri četrtine delnic dan končale v rdečem. Nasdaq Composite je izgubil 1,46 odstotka in pristal pri 22.152 točkah, indeks volatilnosti VIX pa je poskočil za 12 odstotkov na 25,09. Dow Jones je zdrsnil pod 200-dnevno drseče povprečje, tehnično raven, pod katero ni zaprl od maja lani, po navedbah CNBC. Med redkimi zmagovalci dneva izstopajo energetske delnice. ConocoPhillips, Equinor, Marathon Petroleum in Valero so vsi na 52-tedenskih vrhovih, večina s 30- do 60-odstotno letošnjo rastjo, medtem ko je širši trg tonil.

Evropa je sredo začela v zelenem, potem ko je dogovor med Irakom in Turčijo o ponovnem izvozu nafte prek pristanišča Ceyhan za kratek čas znižal tečaje nafte. Optimizem ni zdržal. Do zaključka seje je vseevropski STOXX 600 končal z 0,7-odstotnim padcem, kot poroča CNBC, britanski FTSE 100 pa je padel za 1,1 odstotka na 10.305 točk. Nemški DAX je popustil za odstotek, francoski CAC 40 pa za 0,1 odstotka. Donosi na britanske desetletne državne obveznice (gilti) so se zvišali za štiri bazične točke na 4,735 odstotka, donosi na nemške dveletne bundove pa so se prav tako povzpeli po objavi ameriških inflacijskih podatkov.

V četrtek zjutraj so azijski trgi prevzeli štafeto razprodaj. Najhuje je padel japonski Nikkei 225, za 2,58 odstotka, tik za njim južnokorejski Kospi z 2,54 odstotka. Samsung Electronics in SK Hynix sta v Seulu izgubila več kot tri odstotke. Hongkonški Hang Seng je popustil za 1,62 odstotka, kitajski CSI 300 za 0,89 odstotka, avstralski S&P/ASX 200 pa za 1,56 odstotka, navaja CNBC.

Zlato je sredno sejo zaključilo pri 4.844 dolarjih za unčo in se v četrtkovo jutro premikalo v razponu med 4.996 in 5.052 dolarji, po podatkih LiteFinance. Terminski baker, ki ga poganjajo motnje pri velikih rudnikih in naraščajoče povpraševanje podatkovnih centrov, vztraja nad 5,77 dolarja za funt.

Dan, ko bo ta članek objavljen, bo sočasno odločitve o obrestnih merah sprejelo več centralnih bank kot kateri koli drug dan letos. Japonska centralna banka bo po pričakovanjih obdržala obrestno mero pri 0,75 odstotka, švicarska pri ničli, ECB pri 2,0 odstotka in britanska Bank of England pri 3,75 odstotka. Pred iranskim konfliktom je znižanje britanske obrestne mere v marcu veljalo za skoraj gotovo, po navedbah Reutersa pa zdaj energetski šok grozi, da se inflacija na Otoku vrne nad tri odstotke. ECB bo ob odločitvi predstavila tudi sveže četrtletne projekcije gospodarske rasti in inflacije za evrsko območje.

Po zaključku rednega trgovanja v New Yorku je pozornost pritegnil Micron Technology. Proizvajalec pomnilniških čipov je objavil prihodek v višini 23,86 milijarde dolarjev, skoraj trikrat več kot pred letom dni in občutno nad 20,07 milijarde, kolikor so napovedovali analitiki. Celotna proizvodna zmogljivost za visokozmogljive pomnilnike (HBM) za leto 2026 je že razprodana, je povedal direktor Sanjay Mehrotra, napoved za prihodnje četrtletje pa pri 33,5 milijarde dolarjev za več kot deset milijard presega pričakovanja trga, poroča The Motley Fool.