V zadnjih dneh so se odnosi med ZDA in Kitajsko znova zaostrili, saj je ameriški predsednik Donald Trump napovedal uvedbo 100-odstotnih carin na ves uvoz iz Kitajske, Kitajska pa mu je odločno odgovorila s grožnjami o vzpostavitvi novih protiukrepov. Zaostrovanje teh trgovinskih sporov, ki so že dolga leta trn v peti svetovnih gospodarstev, ponovno napenja mišice svetovne gospodarske moči in odpira vprašanja o posledicah za globalno gospodarstvo in mednarodne odnose.
Vzrok nedavnega spopada leži v odločitvi Kitajske, ki je bolj ali manj presenetljivo začela uvajati stroge izvozne omejitve za redke zemlje in druge surovine, ključne za industrije visoke tehnologije, električna vozila in oborožitev. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so takšni ukrepi del “dolgo načrtovanega pritiska”, ki naj bi Kitajsko postavljal v vlogo, ki “drži svet v ujetništvu”. Prav zato se je odločil, da ni več razloga za srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom ob robu vrha Apec v Južni Koreji.
Trump je tudi uradno napovedal, da bodo od 1. novembra odrejene 100-odstotne carine na celotni kitajski uvoz v ZDA, s čimer želi odgovoriti na “izredno agresivno” trgovinsko politiko Pekinga. Hkrati obljublja še številne druge protiukrepe, pri čemer poudarja, da z njegovimi odločitvami niso nezadovoljne samo ZDA, ampak tudi druge države.
V Pekingu so se na ameriške grožnje odzvali z ostrimi besedami
Kitajska vlada trdi, da ZDA zlorabljajo načelo nacionalne varnosti za omejevanje izvoza, kar po njihovem mnenju pomeni dvojna merila in neupravičeno širitev ameriške jurisdikcije nad svetovnim trgovanjem. ZDA so jih obtožile motenja svetovnih dobavnih verig, zato so jih na kitajskem ministrstvu za trgovino pozvali k spoštovanju trgovinskih dogovorov in reševanju sporov skozi dialog.
Ob tem so Kitajci poudarili, da bodo sprejeli odločne ukrepe za zaščito svojih pravic in interesov, če bodo ZDA vztrajale na trenutni poti. Posebno pozornost namenjajo redkim zemljam, ki so za njih strateško pomembne, zlasti v vojaškem sektorju, zato pa tudi povečujejo nadzor nad njihovim izvozom.
Vozel se vedno bolj zapleta
Trgovinske vojne, ki jo je začel Trump že pred leti, niso dokončno razvozlali, temveč se v zadnjem času samo še bolj zapleta in zaostruje. Ta nov val napetosti lahko povzroči negotovost med vlagatelji, podaljša motnje v dobavnih verigah in poveča stroške izdelkov visoke tehnologije, kar neposredno vpliva na potrošnike po vsem svetu.
Po drugi strani pa je takšne napetosti možno razumeti tudi kot del igre, v kateri obe državi merita svojo gospodarsko in politično moč. Spopad za prevlado v ključnih industrijskih sektorjih, kot so tehnologija, energetika in vojska, bo s takšnimi trenji verjetno še naprej spremljal mednarodne odnose.
Preberite več:
Tako veliki ekonomiji, kot sta ZDA in Kitajska, vplivata na večino svetovnih trgov in dobavnih verig. Zaostrovanje med njima tako lahko oteži trgovino, zviša inflacijo in zavre gospodarsko rast na globalni ravni.
