Namestnica guvernerja Češke centralne banke je nakazala, da bi se cikel monetarnega popuščanja v državi lahko bližal koncu, saj okrevanje trga nepremičnin povečuje inflacijska tveganja. Eva Zamrazilova je izjavila, da bo na seji 7. maja odločala med znižanjem ključne obrestne mere za četrt odstotne točke ali njenim ohranjanjem na 3,75 odstotka, poroča Bloomberg.
Zamrazilova je prav tako podvomila v špekulacije o obsegu nadaljnjega popuščanja v prihodnjem letu.
“Odločitev prepuščam naslednjemu sestanku,” je Zamrazilova povedala med ponedeljkovim intervjujem v Pragi. “A tudi če se odločim za novo znižanje obrestnih mer, ni mogoče izključiti, da bo to zadnje v tem ciklu.”
Po hitrem padcu stroškov zadolževanja v preteklem letu je Češka narodna banka prešla na previdnejši pristop, decembra naredila premor, nato februarja znova znižala obrestne mere in jih prejšnji mesec ohranila nespremenjene. Odločevalci se zdaj osredotočajo na ključna domača cenovna tveganja, zlasti na trajno rast stroškov storitev, plač, stanovanj in proračunskega primanjkljaja.
Češka se je od zadnjega sestanka o denarni politiki v marcu soočila z mešanimi inflacijskimi signali, pri čemer je stopnja inflacije ostala stabilna pri 2,7 odstotka, cenejša goriva pa so izravnala višje cene prehranskih izdelkov. Poraba gospodinjstev okreva po najhujši krizi življenjskih stroškov v zadnjih treh desetletjih, a investicije zaostajajo za tem okrevanjem.
Čeprav so se cene storitev nekoliko umirile, je jasen trend, da bo osnovno inflacijo še naprej spodbujala rast cen nepremičnin preko tako imenovane imputirane najemnine, pravi Zamrazilova.
Nepremičninski trg bo v tem in prihodnjem letu stalni inflacijski dejavnik in razlog, zakaj bodo morale biti obrestne mere za približno 25 bazičnih točk višje kot bi bile, če bi imputirana najemnina rasla z običajnim tempom okoli dveh odstotkov letno, je dodala.
“Rast cen nepremičnin je trenutno hitrejša, kot je bilo pričakovano, in verjetno bo tako ostalo,” je dejala Zamrazilova. “Vidimo, da se masa denarja, akumulirana s povečanim varčevanjem v zadnjih nekaj letih, začenja premikati.”
Tveganja zaradi višjih carin zamegljujejo dolgoročne gospodarske obete, trgovinske vojne pa bodo verjetno zavrle svetovno rast in zmanjšale povpraševanje, medtem ko bodo potencialne motnje v dobavnih verigah in drugi vidiki “deglobalizacije” ustvarjali inflacijske pritiske, je povedala namestnica guvernerja. Investitorji so od objave novih ameriških uvoznih dajatev v začetku aprila začeli staviti na obseg znižanj čeških obrestnih mer. Cene na denarnem trgu v naslednjih 12 mesecih nakazujejo končno obrestno mero okoli treh odstotkov.
Preberite več:
“To ni povsem izključeno, se pa sprašujem, če niso pričakovanja morda preveč optimistična glede na trenutno visoko stopnjo negotovosti,” je dejala Zamrazilova. Po njenem mnenju kombinacija še vedno močne rasti stroškov storitev, rasti cen stanovanj in rasti realnih plač pomeni, da proces dezinflacije še ni končan, kar zahteva previden monetarni pristop.
“Rada bi pomagala gospodarstvu, da nekoliko lažje zadiha, in zaželeno je, da denarna politika ni preveč restriktivna,” je dejala. “Vseeno mora biti dovolj restriktivna, da zagotovi, da se inflacija spet ne pospeši.”
