Ameriški predsednik Donald Trump je čez vikend napovedal, da bodo ZDA s 1. avgustom uvedle 30-odstotne carine na večino blaga iz Evropske unije. Kot razlog je navedel dolgoletno neravnovesje v trgovinski menjavi, ob tem pa zagrozil, da bo v primeru povračilnih ukrepov EU carine še dodatno zvišal.
V pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, ki ga je objavil na družbenem omrežju Truth Social, je Trump zapisal, da so ZDA dolga leta zaman čakale na spremembe v odnosih z EU, zdaj pa je čas za odločnejše ukrepe.
Trump je poudaril, da so nove carine ločene od tistih, ki jih je že uvedel za avtomobile, jeklo in aluminij, ter napovedal še 50-odstotne carine na uvoz bakra. Po njegovih besedah je 30-odstotna stopnja celo nižja od tiste, ki bi bila potrebna za izravnavo trgovinskega primanjkljaja med ZDA in EU. Če bi se EU odločila za povračilne ukrepe, bi ZDA na evropsko blago zaračunale še višje carine. Trump je evropske partnerice pozval, naj odprejo svoje trge za ameriške izdelke in odpravijo ovire za trgovanje, sicer bodo carine ostale ali se še povečale.
Pripravljeni na pogajanja, a tudi na protiukrepe
Evropska komisija je na Trumpovo napoved odgovorila, da je EU pripravljena nadaljevati trgovinska pogajanja, a bo hkrati sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito svojih interesov. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da bi uvedba 30-odstotnih carin resno ogrozila ključne transatlantske dobavne verige in škodovala podjetjem ter potrošnikom na obeh straneh Atlantika. Dodala je, da je EU vedno zagovarjala reševanje sporov s pogajanji in da bo do 1. avgusta skušala doseči dogovor z ZDA. Če dogovora ne bo, so pripravljeni na sorazmerne protiukrepe.
Podporo prizadevanjem Komisije so izrazili tudi evropski voditelji. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je poudaril, da je EU enotna in pripravljena zaščititi svoje interese. Nemška ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche je pozvala k pragmatičnemu pristopu v pogajanjih, madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa je Komisijo kritiziral zaradi neuspešnih pogajanj.
Zadnji dnevi pogajanj in negotovost v gospodarstvu
Obe strani sta v zadnjih mesecih večkrat podaljšali roke za dogovor. Trump je najprej napovedal 20-odstotne carine, nato jih za 90 dni zamrznil, nato pa zagrozil celo s 50-odstotnimi carinami. EU je v tem času preložila začetek izvajanja svojih protiukrepov, ki bi prizadeli za več kot 20 milijard evrov ameriškega izvoza. Zdaj je obdobje mirovanja podaljšano do začetka avgusta, ko naj bi se pogajanja še nadaljevala.
Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da bi uvedba visokih carin močno prizadela evropsko gospodarstvo, ki se že tako sooča z upočasnjeno rastjo. Najbolj bi bili prizadeti izvozniki avtomobilov, farmacevtskih izdelkov, vina in luksuznih dobrin. Po ocenah analitikov bi lahko rast BDP v evroobmočju ostala blizu ničle ali celo negativna, če bo trgovinska vojna trajala dlje časa.
Preberite več:
Evropska komisija je napovedala, da bo do 1. avgusta skušala doseči vsaj okvirni dogovor z ZDA, ki bi omogočil nadaljevanje pogajanj in preprečil najhujše posledice za evropsko gospodarstvo. Če dogovora ne bo, je EU pripravljena na protiukrepe, ki bi lahko vključevali omejitve dostopa do trga, izvozne omejitve in druge finančne ukrepe. Medtem pa v Bruslju potekajo intenzivna pogajanja, v katerih sodelujejo tudi predstavniki držav članic, vključno s slovenskim državnim sekretarjem Dejanom Židanom.
