Japonska centralna banka bi morala voditi monetarno politiko tako, da dolgoročna inflacijska pričakovanja usidra okoli dvoodstotne ravni, je na decembrski seji ključnega vladnega posvetovalnega telesa dejal Masazumi Wakatabe, nekdanji namestnik guvernerja Banke Japonske, poroča Reuters.
Wakatabe, ki je funkcijo podguvernerja opravljal od leta 2018 do 2023 v obdobju obsežnega programa kvantitativnega sproščanja pod vodstvom takratnega guvernerja Haruhika Kurode, je novembra postal član Sveta za ekonomsko in fiskalno politiko, najpomembnejšega gospodarskega posvetovalnega telesa japonske vlade. V njem poleg ministrov sodeluje tudi guverner centralne banke.
Njegovo imenovanje je del širše kadrovske prenove, ki jo je po nastopu funkcije novembra lani izvedla premierka Sanae Takaichi, znana zagovornica ekspanzivne fiskalne in monetarne politike. Na ključna mesta v vladnih telesih je postavila ekonomiste, ki zagovarjajo ohlapno fiskalno politiko in nizke obrestne mere, je novembra poročal Reuters.
Wakatabe je v intervjuju za Reuters oktobra lani dejal, da lahko Banka Japonske dvigne obrestne mere, če se obeti za trajno doseganje dvoodstotne inflacije izboljšajo, a opozoril, da bi bilo dvig težko upravičiti ob šibkih signalih v gospodarstvu. Poudaril je, da mora centralna banka tesno sodelovati z vlado, vendar ni nujno, da ohranja nizke obrestne mere zgolj zaradi financiranja državne porabe.
Japonska centralna banka je decembra dvignila ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 0,75 odstotka, kar je najvišja raven v treh desetletjih, poroča Japan Times. Guverner Kazuo Ueda je v ponedeljkovem govoru pred združenjem bankirjev potrdil, da bo banka nadaljevala z dviganjem obrestnih mer, če bodo gospodarski in cenovni trendi skladni z napovedmi. Trgi zdaj čakajo na januarsko zasedanje odbora 22. in 23. januarja, ko bo banka objavila tudi četrtletne projekcije za gospodarstvo in inflacijo.
Osnovna inflacija na Japonskem, ki izključuje sveže živilo in energente, je decembra znašala 2,6 odstotka, kar je še vedno precej nad dvoodstotnim ciljem centralne banke, a manj kot 2,8 odstotka mesec prej. Analitiki ING pričakujejo, da bo skupna inflacija v prvi polovici leta padla pod dva odstotka zaradi vladnih subvencij za energijo in nižjih cen riža, zato bi centralna banka z naslednjim dvigom lahko počakala do druge polovice leta.
