Nemška vlada preverja, ali lahko reaktivira do 6,7 gigavata premogovih elektrarn v rezervi, obenem pa jedrska industrija vztraja, da je šest zaprtih reaktorjev mogoče ponovno zagnati v treh do petih letih. Največje evropsko gospodarstvo, ki je leta 2023 ugasnilo zadnje tri nuklearke, danes uvaža elektriko iz sosednjih držav, katerih omrežja poganjajo ravno jedrski reaktorji.
Kancler Friedrich Merz je na konferenci časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal, da ni pripravljen ogroziti jedra nemške industrije zaradi načrtov za opuščanje premoga, ki so postali nerealni. “Če se energetska kriza nadaljuje in dejansko pride do pomanjkanja, bomo morali obstoječe premogove elektrarne obdržati v pogonu dlje,” je dejal. Premog naj bi Nemčija opustila do leta 2038.
Energetska ministrica Katherina Reiche je na konferenci CERAWeek v Houstonu opustitev jedrske energije označila za ogromno napako, ki je Nemčijo stala 20 gigavatov zanesljive in brezogljične proizvodnje po dostopnih cenah. “Osredotočili smo se na podnebno zaščito in podcenili dostopnost energije. To napako bomo popravili,” je dejala po poročanju World Nuclear News.
Vojna v Iranu, ki traja od konca februarja, je razmere zaostrila. Blokada Hormuške ožine je prekinila dobavo nafte in utekočinjenega zemeljskega plina iz Perzijskega zaliva. Direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je opozoril, da bi lahko šlo za najhujšo energetsko krizo v zgodovini in da bo obnova infrastrukture trajala mesece po koncu spopadov.
Cene energije v Nemčiji so po poročanju kanadskega Globe and Mail zdaj približno štirikrat višje kot v Franciji, ki 70 odstotkov elektrike proizvede v jedrskih elektrarnah. Nemčija je iz neto izvoznice elektrike postala neto uvoznica. Po analizi ameriške svetovalne družbe Radiant Energy Group se je uvoz med letoma 2023 in 2024 skoraj potrojil, približno polovica je prišla iz Francije, Švice in Belgije, torej iz držav z močnim jedrskim programom.
Združenje Kerntechnik Deutschland (KernD), ki zastopa Framatome, Westinghouse, Urenco in druge ključne akterje jedrske industrije, je vlado pozvalo k takojšnjemu moratoriju na razgradnjo reaktorjev in spremembi atomskega zakona. Po njihovi oceni bi šest reaktorjev lahko ponovno obratovalo do leta 2030. Direktor podjetja Nukem Thomas Seipolt je za časnik Bild dejal, da gre za reaktorje, ki niso bili znatno razgrajeni. Isar 2 naj bi bil najlažji za ponovni zagon in ima dovolj goriva za šest mesecev polne proizvodnje.
Zeleni se vračanju k jedrski energiji ostro upirajo. Poslanec Michael Kellner je dejal, da kancler napačno upa, da bodo stare premogove elektrarne rešile energetski sistem, in pozval k pospešeni gradnji novih plinskih elektrarn, pripravljenih za vodik. Kot poroča Clean Energy Wire, je Kellner dodal, da bo trg sam poskrbel za konec premoga.
Vodilni nemški ekonomski inštituti so medtem znižali napoved rasti BDP za leto 2026 na 0,6 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj kot jeseni, poroča portal Clean Energy Wire. Po podatkih nemškega centra za sončno energijo ZEW in industrijskega združenja BDEW so obnovljivi viri v prvem četrtletju letos pokrili 53 odstotkov porabe elektrike, a le dobro petino celotne porabe energije.
En odgovor
Vsak se bo moral znajti po svoje.