Največje evropsko gospodarstvo, usmerjeno v izvoz, je izpostavljeno Trumpovim carinam, nemški proizvajalci avtomobilov v Mehiki pa bodo verjetno občutili posledice morebitne trgovinske vojne.
Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji teden sprožil carinsko vojno s tremi največjimi trgovinskimi partnerji ZDA, ko je uvedel 25-odstotne carine za Kanado in Mehiko ter podvojil že uvedene carine za Kitajsko na 20 odstotkov. V četrtek je nekatere carine na večkratni uvoz iz Mehike in delno iz Kanade umaknil in jih preložil, a hkrati poudaril, da bo dodatne carine uvedel v začetku aprila.
Napoved mednarodne trgovinske vojne zaradi Trumpovih carin prihaja v nepravem trenutku za nemško gospodarstvo, ki drugo leto zapored beleži upad. Nekoč gospodarska velesila, Nemčija, bi lahko imela leta 2025 celo najslabše gospodarske rezultate v EU, kažejo prve projekcije.
Kljub temu strokovnjaki menijo, da bi carinska vojna med Kitajsko, Mehiko in Kanado imela le omejen vpliv na Nemčijo – vsaj za zdaj –, čeprav bi zagotovo vplivala na nemške proizvajalce in dobavitelje v teh treh državah.
“Vsaj na srednji rok bi lahko prišlo do preusmeritve trgovine v smislu, da bi izdelki, ki so bili prvotno namenjeni za izvoz v ZDA, na primer iz Kitajske, zdaj končali na evropskih trgih,” je za Euronews povedal Julian Hinz, profesor mednarodne ekonomije na Univerzi v Bielefeldu in vodja raziskovalne skupine za trgovinsko politiko na Inštitutu za svetovno gospodarstvo v Kielu.
Vendar pa bi ZDA lahko uvažale tudi več iz Evrope namesto iz Kitajske, Mehike in Kanade. Trenutno je, kot pravi Hinz, težko narediti natančne ocene, saj “učinki nekoliko zameglijo celotno sliko”.
Nemške avtomobilske družbe, kot je Audi na primer, proizvajajo avtomobile v Mehiki. Po podatkih nemške Zveze avtomobilske industrije (VDA) so nemški proizvajalci avtomobilov v tej državi proizvedli 716.000 vozil – večinoma za ameriški trg.
Če Trumpove carine pomenijo, da nemški avtomobili, proizvedeni v Mehiki, ne morejo biti tako enostavno prodani ali so v ZDA bistveno dražji, bi to “lahko imelo večji vpliv,” opozarja Hinz.
Čeprav je Trump v četrtek po pogajanjih z vodilnimi predstavniki industrije avtomobilskih proizvajalcev v Mehiki in Kanadi odobril enomesečno izvzetje iz carin, nemški ekonomist Thomas Hutzschenreuter opozarja, da bodo carine in posledično zmanjšano povpraševanje po nemških avtomobilih iz Mehike vplivali na nemško, evropsko in mehiško delovno silo.
“To bo prizadelo stopnje brezposelnosti,” je dejal Hutzschenreuter za Euronews.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi se slika lahko drastično spremenila, če bi Trump uvedel carine na Evropsko unijo – kar je napovedoval že konec februarja.
“To pomeni, da bodo morale posamezne družbe diverzificirati svojo prodajo po vsem svetu. Z drugimi besedami, morale bodo zmanjšati odvisnost od ameriškega trga in se bolj osredotočiti na druga tržišča. O tem se trenutno razpravlja v večini nemških podjetij. Vendar pa je težava v tem, da se ni mogoče tako hitro prilagoditi, kot se uvajajo carine. Za prilagoditev je potreben daljši čas. In zato bodo podjetja kratkoročno prizadeta,” je pojasnil Hutzschenreuter.
Najbolj izpostavljena je prav avtomobilska industrija, ki je leta 2023 predstavljala 17 odstotkov celotnega nemškega izvoza, navaja Nemška agencija za trgovino in investicije (GTAI). Lani je avtomobilska industrija padla v krizo, nekoč mogočni proizvajalci, kot je Volkswagen, pa so zapirali tovarne in odpuščali na tisoče delavcev.
Predsednica VDA Hildegard Müller je februarja dejala, da so Trumpove grožnje s 25-odstotnimi carinami za EU “provokacija”.
“Carine so napačno orodje za pogajanja. Tveganje globalnega trgovinskega konflikta z negativnimi učinki na svetovno gospodarstvo je veliko,” je poudarila Müller.
Simulacije Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo kažejo, da bi povečane carine povzročile ekonomske izgube in inflacijo tako v EU kot v ZDA. V Nemčiji bi to vplivalo predvsem na avtomobilsko in strojno industrijo, pri čemer bi lahko skupna proizvodnja avtomobilov upadla za do štiri odstotke.
“To je velik upad za industrijo, ki se že tako spopada s težavami,” poudarja Julian Hinz, profesor mednarodne ekonomije na Univerzi v Bielefeldu in vodja raziskovalne skupine za trgovinsko politiko na Inštitutu za svetovno gospodarstvo v Kielu.
Preberite več:
Kljub temu pa je treba poudariti, da čeprav so ZDA pomemben trgovinski partner Nemčije in EU, je tja namenjenih le približno deset odstotkov izvoza, je dodal Hinz.
“Tudi v najslabšem scenariju drastičnih carin, ki bi jih uvedle ZDA, bi večina uvoza iz EU ostala v EU, poleg tega pa obstaja veliko drugih trgovinskih partnerjev, s katerimi trgovina na podlagi pravil WTO in prostotrgovinskih sporazumov deluje povsem normalno in bo tudi v prihodnje,” je ocenil Hinz ter zaključil, da ZDA s takšnimi ukrepi najbolj škodijo same sebi.
