Veleprodajna cena zemeljskega plina na evropski borzi TTF se je od začetka iranske krize zvišala za približno 65 odstotkov in se giblje okrog 50 evrov za megavatno uro, poroča nemško energetsko združenje BDEW. Pred izbruhom spopadov je ta cena znašala med 30 in 32 evri. Ponovitev leta 2022, ko je cena po ruskem napadu na Ukrajino poskočila na več kot 220 evrov, za zdaj ni verjetna, a energetsko intenzivna nemška industrija se je po poročanju WirtschaftsWoche na ta scenarij pripravila precej bolje kot pred štirimi leti.
Thyssenkrupp Steel, največji nemški jeklarski koncern, je za tiskovno agencijo dpa navedel, da bi trajno zvišanje cen plina neposredno udarilo po proizvodnih stroških, saj se zemeljski plin uporablja za ogrevanje peči in kot osnova za tehnične pline. Nafta v energetskem spletu koncerna ne igra pomembne vloge. Posredno pa bi višji energetski stroški podražili tudi transport in vhodne materiale, kar bi lahko sčasoma zmanjšalo povpraševanje kupcev, so dodali iz podjetja. Logistične poti Thyssenkruppa ne potekajo skozi Hormuško ožino, zato neposrednih motenj oskrbe ne pričakujejo.
WirtschaftsWoche navaja, da so se energetsko intenzivna srednja podjetja, med njimi proizvajalec steklene embalaže Wiegand-Glas, za katerega je zemeljski plin najpomembnejše gorivo, po krizi 2022 lotila priprave scenarijev za zagotavljanje dobavnih verig. Leta 2022 je Nemčija uvažala približno 55 odstotkov plina iz Rusije in čez noč ostala brez dobavitelja. Danes je odvisnost od zalivskih držav manjša, nemška industrija pa je porabo plina od takrat občutno znižala.
Berlinški ekonomski inštitut DIW je po poročanju WirtschaftsWoche izračunal dva scenarija. V zmernem, ki predpostavlja, da se bodo cene energentov le zmerno zvišale, bo inflacija v evrskem območju višja za 0,4 odstotne točke, gospodarska rast v Nemčiji pa nižja za 0,1 do 0,2 odstotne točke. Predsednik DIW Marcel Fratzscher je ocenil, da ta scenarij ne bo ustavil okrevanja nemškega gospodarstva, temveč ga bo le upočasnil. V negativnem scenariju, ki predpostavlja nadaljnjo zaostritev spopadov in 50-odstotno zvišanje cen energentov v dveh četrtletjih, pa bi inflacija zrasla na 2,8 odstotka, gospodarska rast pa bi bila za 0,5 odstotne točke nižja od izhodiščne napovedi.
Evropska skladišča plina so po podatkih portala Strom-Report ob koncu februarja hranila le 46 milijard kubičnih metrov, medtem ko so lani v istem obdobju dosegla 60 milijard, leta 2024 pa 77 milijard. Aprila se začne obdobje polnjenja skladišč za naslednjo zimo, višje veleprodajne cene pa to polnjenje dražijo in zmanjšujejo gospodarsko spodbudo za nakup plina vnaprej, opozarja BDEW. Bruselj medtem preverja možnosti uvedbe cenovne zgornje meje za plin in subvencij, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je po poročanju tiskovne agencije dpa ocenila, da so višje uvozne cene evropske davkoplačevalce v prvih desetih dneh krize stale okrog tri milijarde evrov.
Nemška industrijska panožna združenja pozivajo k znižanju dajatev na energente, a ekonomisti svarijo pred subvencijami in namesto tega zagovarjajo večjo diverzifikacijo dobave in naložbe v učinkovitost. Ifo-jev vodja konjunkturnih napovedi Timo Wollmershäuser je za WirtschaftsWoche ocenil, da se današnja situacija od leta 2022 razlikuje v enem odločilnem pogledu: takrat je Nemčija izgubila vir, ki je pokrival več kot polovico njene porabe, tokrat pa gre za posreden cenovni učinek na globalno ponudbo utekočinjenega plina, ki ga Nemčija lahko nadomesti iz drugih virov, četudi po višji ceni.
