Nemška industrija optičnih vlaken se sooča z najhujšo krizo od začetka ekspanzije pred petimi leti. Deutsche Glasfaser, drugi največji ponudnik optičnih omrežij v državi, se s svojimi upniki pogaja o prestrukturiranju dolga v višini 7 milijard evrov, medtem ko panožno združenje VATM opozarja, da bo refinanciranje za številna podjetja v branži izjemno zahtevno.
Po ocenah strokovnjakov je od skupno 26,7 milijarde evrov posojil nemškim podjetjem za optična vlakna le 2 milijardi evrov dolgoročno refinanciranih. Večina preostalih kreditov naj bi zapadla v refinanciranje v prvem četrtletju 2026, kar pomeni, da kriza neposredno zadeva bančni sektor.
Deutsche Glasfaser želi 2 milijardi evrov dolga prestaviti v podrejeni položaj in začasno ustaviti plačevanje obresti za ta del obveznosti, poroča Bloomberg. Lastnika podjetja, švedski sklad zasebnega kapitala EQT in kanadski pokojninski sklad OMERS, nameravata vložiti dodatnih 1,1 milijarde evrov svežega kapitala, od bank pa pričakujeta 600 milijonov evrov novih posojil. Dogovor z več kot 40 finančnimi institucijami naj bi bil sklenjen do konca januarja 2026.
Finančne težave Deutsche Glasfaser izvirajo iz kombinacije obratov obrestnih mer, previsokih pričakovanj in prepočasne aktivacije priključkov. Podjetje je leta 2021 pridobilo 5,75 milijarde evrov financiranja v obdobju nizkih obrestnih mer, leta 2024 pa še dodatnih 1,25 milijarde. Z obratom monetarne politike se je obremenitev z obrestmi podvojila. Pričakovani operativni dobiček pred amortizacijo (EBITDA) za leto 2025 znaša med 200 in 250 milijoni evrov, kar pomeni, da skupni dolg predstavlja približno 35-kratnik EBITDA.
Od načrtovanih 6 milijonov priključkov je Deutsche Glasfaser do konca leta 2024 zgradila le 2,6 milijona, od tega je dejansko aktivnih le približno 800.000. Povprečna investicija na aktivnega uporabnika je tako dosegla 8.000 evrov.
Težave niso omejene na Deutsche Glasfaser. Dr. Frederic Ufer, generalni direktor panožnega združenja VATM, ki zastopa konkurente Deutsche Telekom, je za Börsen-Zeitung dejal, da bodo prihajajoča pogajanja o refinanciranju za številna podjetja izjemno zahtevna. VATM poziva k boljšim regulativnim pogojem za prehod fiksne infrastrukture z bakrenih na optična omrežja.
Po podatkih BREKO je stopnja pokritosti z optičnimi vlakni v Nemčiji do sredine leta 2025 dosegla 52,8 odstotka oziroma 24,3 milijona priključkov. Stopnja dejanske priključitve pa znaša le 27,3 odstotka. Politični cilj 50-odstotne pokritosti do konca leta 2025 je bil tako sicer dosežen, vendar ostaja velika vrzel med razpoložljivostjo in dejansko uporabo.
Glede na številne grozeče stečaje so strokovnjaki predlagali ustanovitev družbe za prevzem premoženja, ki bi omogočila konsolidacijo razdrobljenega nemškega trga optičnih vlaken. Ufer ta pristop zavrača in namesto tega napoveduje konsolidacijsko valovanje v panogi.
Deutsche Telekom je medtem začela odkupovati optična omrežja manjših mestnih podjetij, kar konkurenčnim ponudnikom in Monopolni komisiji vzbuja skrb pred ponovno vzpostavitvijo dominantnega tržnega položaja nekdanjega državnega monopolista.
