Štiri največja nemška obrambna podjetja so od začetka ruske invazije na Ukrajino povečala število zaposlenih za več kot 40 odstotkov, a prehod delavcev iz avtomobilske industrije ostaja omejen, poroča Financial Times.
Rheinmetall, Diehl Defence, thyssenkrupp Marine Systems in MBDA Deutschland so od leta 2022 zaposlili več kot 16.500 ljudi. Do konca leta nameravajo ustvariti dodatnih 12.000 delovnih mest, ko bodo dodatno povečali proizvodne zmogljivosti.
Rheinmetall, največji nemški proizvajalec orožja, načrtuje povečanje števila zaposlenih za 30 odstotkov na 40.000 do leta 2027. Če bo cilj dosežen, bo v dveh letih in pol zaposlil več ljudi kot v prejšnjem desetletju. Lani je prejel 257.000 prijav, kar je občutno več kot 180.000 v letu 2023. Letos pričakuje več kot 275.000 prijav in bo objavil približno 8.000 prostih delovnih mest, 8 odstotkov več kot lani. Polovica teh mest bo na novo ustvarjenih.
Podjetje išče elektroinženirje, strojne inženirje, razvijalce programske opreme in vodje projektov ter usposobljene delavce, kot so operaterji strojev, varilci in letalski mehaniki.
Vojna v Ukrajini je povečala priljubljenost obrambne industrije v Nemčiji, je za Wall Street Journal dejala Monica Wertheim, vodja globalnih kadrovskih operacij pri Rheinmetallu. V prejšnjih desetletjih so mnogi dvomili o potrebi po naložbah v vojsko. Sprememba miselnosti je bila v zadnjih dveh do treh letih ogromna, je dejala.
Prehod iz avtomobilske industrije omejen
Obrambna podjetja sicer ciljajo na delavce, ki so izgubili službo v avtomobilski industriji, a je prehod uspešen le pri določenih položajih. Eva Brückner, direktorica nemške kadrovske svetovalke Heinrich & Coll, je za DW dejala, da lahko usposobljen delavec na tekočem traku pri Volkswagnu opravlja enako delo v obrambnem podjetju, razvojni inženir pa potrebuje dodatno usposabljanje. Pri drugih položajih, kot so prodaja ali nabava, prehod ni tako preprost.
Rheinmetall in senzorski specialist Hensoldt sta v pogovorih z avtomobilskima dobaviteljema Continental in Bosch o zaposlitvi odpuščenih delavcev. Skupaj nameravata zaposliti približno 300 ljudi.
KNDS Deutschland, nekdanji Krauss-Maffei Wegmann, je prevzel tovarno Alstoma v Görlitzu, kjer so prej izdelovali železniške vagone. Zdaj bodo tam proizvajali komponente za oklepna bojna vozila, vključno s tanki Leopard 2 in bojnimi vozili pehote Puma. Podjetje bo obdržalo približno 350 od 700 delovnih mest.
Rheinmetall načrtuje tudi nakup tovarne Volkswagna v Osnabrücku, kjer bodo namesto avtomobilskih proizvajali obrambne izdelke.
Sindikat IG Metall Spodnja Saška je za CNBC potrdil, da so obrambna podjetja že začela ciljati na usposobljene delavce iz avtomobilske industrije. Sindikat opozarja na enostransko industrijsko usmeritev v oboroževanje, ki sicer kratkoročno ustvarja delovna mesta, a temelji na nestabilnem varnostnem okolju.
Rekordni obrambni proračun
Nemčija je novembra sprejela proračun za leto 2026 z rekordnimi odhodki za obrambo, poroča Reuters. Redni obrambni proračun znaša 82,7 milijarde evrov, kar je 20 milijard več kot leto prej. S posebnim skladom Bundeswehra v višini 25,5 milijarde evrov skupni obrambni izdatki dosegajo 108,2 milijarde evrov.
Kancler Friedrich Merz je dosegel izvzetje obrambnih izdatkov iz ustavno določene dolžniške zavore, kar je omogočilo zgodovinsko povečanje. Nemčija namerava do leta 2029 doseči Natov cilj porabe 3,5 odstotka BDP za obrambo.
Nemška obrambna industrija po podatkih zveznega ministrstva za gospodarstvo zaposluje 105.000 ljudi in ustvarja 31 milijard evrov prihodkov. Študija svetovalke EY in banke DekaBank ocenjuje, da bodo evropske države letno vlagale 72 milijard evrov v krepitev obrambnih zmogljivosti, kar bo ustvarilo ali ohranilo 680.000 delovnih mest v Evropi.
