Delež nemških podjetij na Madžarskem, ki načrtujejo povečanje tamkajšnjih naložb, je padel na najnižjo raven od prihoda premierja Viktorja Orbána na oblast leta 2010, in sicer zaradi šibkega povpraševanja in gospodarske negotovosti, je sporočila nemška gospodarska zbornica.
Po rezultatih ankete, opravljene na vzorcu 236 nemških podjetij, ki poslujejo na Madžarskem, šibek poslovni optimizem po dveh letih praktične stagnacije kaže, da gospodarske razmere v državi ostajajo slabe, kar je v ostrem nasprotju z Orbánovo obljubo o 2,5-odstotni gospodarski rasti letos.
Uradni podatki, objavljeni prejšnji teden, kažejo, da je madžarsko gospodarstvo v prvem četrtletju letos v t. i. stagflaciji – proizvodnja se v zadnjem letu ni povečala, medtem ko je inflacija višja kot v katerikoli drugi državi Evropske unije. Po podatkih Eurostata je inflacija februarja znašala 5,7 odstotka, kar je bistveno nad povprečjem EU (2,7 odstotka) oziroma evroobmočja (2,3 odstotka).
“Če to prenesemo na gospodarstvo, takšno korporativno razpoloženje nakazuje, da letos ne moremo pričakovati niti občutnega pospeška gospodarske rasti niti večje rasti izvoza,” navaja raziskava nemške zbornice, izvedena marca in objavljena v sredo.
Preberite več:
Nemčija je največja tuja vlagateljica na Madžarskem, nemška stagnacija pa je močno vplivala tudi na madžarsko gospodarstvo, poleg dodatnega problema velikega inflacijskega vala po ruski invaziji na Ukrajino, sosedo Madžarske, v začetku leta 2022. V zadnjih desetih letih so nemška podjetja v Madžarsko letno vlagala od dve do tri milijarde evrov, piše v raziskavi. Skoraj tri četrtine anketiranih podjetij kot ključno tveganje za poslovanje v naslednjih 12 mesecih navaja šibko povpraševanje.
V raziskavi, opravljeni pred napovedjo carin za ves uvoz ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je navedeno tudi, da bo gospodarska aktivnost v veliki meri odvisna od razpleta trgovinskih sporov med ZDA in Evropo.
Madžarska centralna banka, ki je prejšnji mesec obrestno mero ohranila pri 6,5 odstotka – eni najvišjih stopenj v EU – je sporočila, da so carinske dajatve dodale novo nevarnost za madžarsko rast in inflacijo ter hkrati povečale nestanovitnost na finančnih trgih. Ob tem je centralna banka pozvala k “previdni politiki”.
