Avstrija, ki je po dveh letih recesije v letu 2025 končno zabeležila rahlo rast, pričakuje, da bo nemški infrastrukturni program v vrednosti 500 milijard evrov pomemben zunanji dejavnik okrevanja. Širitev državne porabe Nemčije bo od leta 2026 dalje postopoma pospešila avstrijsko gospodarsko rast, čeprav bodo učinki prelivanja manjši od pričakovanj, je zapisal avstrijski inštitut za gospodarske raziskave WIFO v decembrski napovedi.
Nemčija je največji trgovinski partner Avstrije, njena šibkost pa je bila eden ključnih vzrokov za avstrijsko gospodarsko stagnacijo. Avstrija bo potegnjena skupaj z Nemčijo, kar se že kaže v borznih tečajih avstrijskih gradbenih podjetij, je za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal direktor WIFO Gabriel Felbermayr.
Avstrijski gradbeni velikani že pobirajo sadove
Najbolj oprijemljiv dokaz vpliva nemškega programa so pogodbe, ki jih pridobivajo avstrijska gradbena podjetja. Strabag, ki v Nemčiji ustvarja skoraj polovico svoje celotne gradbene proizvodnje, je dobil več ključnih paketov pri projektu Fehmarnsundquerung, strateškem projektu na skandinavsko-sredozemskem koridorju, je sporočilo podjetje. V konzorciju s Strabagom sodeluje tudi Porr pri geotehničnih delih.
Porr je prav tako dobil pogodbo za gradnjo odseka nemškega daljnovoda SüdLink v vrednosti več sto milijonov evrov. Nova naročila so v prvem četrtletju 2025 narasla za 17,4 odstotka, pri čemer velik del prihaja prav iz Nemčije, je razvidno iz četrtletnega poročila podjetja. Tempo infrastrukturnega razvoja na domačih trgih se je pospešil, kar daje dobro podlago za prihodnja četrtletja, je ob objavi rezultatov poudaril generalni direktor Karl-Heinz Strauss.
Na dunajski borzi so delnice obeh podjetij močno reagirale na napoved nemškega programa. Strabag je zabeležil skok za skoraj 20 odstotkov, Porr pa za več kot deset odstotkov, kažejo podatki Wiener Börse. V prvem polletju leta 2025 je Porr zabeležil rast tečaja za 104 odstotke, kar je podjetje vrnilo v elitni avstrijski borzni indeks ATX.
Knjiga naročil Strabaga je prvič v zgodovini presegla 30 milijard evrov, pri čemer je podjetje v ključnih trgih, vključno z Nemčijo, Avstrijo, Češko in Slovaško, zabeležilo dvomestne stopnje rasti, je razvidno iz četrtletnega poročila.
Jeklarska industrija čaka na okrevanje
Drugačna je slika pri voestalpine, največjem avstrijskem jeklarskem koncernu. V prvem četrtletju poslovnega leta 2025/26 je povpraševanje iz gradbeništva, strojegradnje in sektorja potrošnih dobrin ostalo zadržano, je zapisala uprava v četrtletnem poročilu. Obete izboljšujejo napovedi infrastrukturnih programov v Nemčiji in povečane naložbe v evropsko obrambno strukturo.
Voestalpine ima močan položaj v železniški infrastrukturi, letalstvu in skladiščni tehnologiji, panogah, ki beležijo dobro povpraševanje. Za poslovno leto 2025/26 podjetje pričakuje EBITDA v razponu od 1,4 do 1,55 milijarde evrov, je sporočila uprava.
Majhni učinki prelivanja
Učinki prelivanja nemškega infrastrukturnega in obrambnega paketa na avstrijsko gospodarstvo bodo majhni, opozarja WIFO v aprilski analizi. Avstrija bo v obdobju 2025-2029 predvidoma rasla za približno 0,75 odstotne točke letno počasneje od evrskega območja.
Za to sta dva razloga. Prvič, avstrijska vlada je usmerjena v proračunsko konsolidacijo, ne pa v širitev državne porabe. Drugič, zgradba avstrijskega izvoza ni v celoti usklajena z nemškimi infrastrukturnimi potrebami.
Po najnovejših napovedih WIFO bo avstrijsko gospodarstvo v letu 2025 zraslo za 0,5 odstotka, v obdobju 2026-2029 pa naj bi beležilo povprečno rast 1,1 odstotka letno. To je občutno pod zgodovinskim povprečjem 1,6 odstotka v obdobju 2010-2019.
Trenutno gospodarsko okrevanje stoji na šibkih temeljih, izvozna industrija pa se še naprej spopada z izzivi, je na decembrski tiskovni konferenci opozoril direktor avstrijskega inštituta za višje študije IHS Holger Bonin.
Očitki glede izvajanja v Nemčiji
Vprašljivo je tudi, ali bo nemški program dejansko prinesel pričakovane učinke. Približno polovica sredstev se porablja za druge namene in ne za nove infrastrukturne projekte, je opozoril kölnski Inštitut nemškega gospodarstva IW v novembrski analizi. Po izračunih IW bo do leta 2029 vsak drugi evro napačno porabljen za krpanje proračunskih lukenj in financiranje projektov, kot je materinska renta.
Kljub očitkom ostaja nemški program eden največjih naložbenih paketov v zgodovini države. Za leto 2026 je predvidenih 58,9 milijarde evrov, od tega 21,3 milijarde za prometno infrastrukturo, je razvidno iz zveznega proračuna, ki ga je potrdil Bundesrat. Do leta 2029 bo za prometno infrastrukturo namenjenih skupno 166 milijard evrov.
Za avstrijsko gospodarstvo, ki je močno odvisno od nemškega trga, predstavlja program pomemben dejavnik krepitve rasti. Kot je poudaril Felbermayr, Avstrija sicer ne bo doživela bujnega vzpona, rast pa bo od leta 2026 dalje rahlo presegala povprečje evrskega območja.
