Italijanska banka UniCredit je nemškemu Uradu za varstvo tržne konkurence sporočila, da načrtuje prevzem 29,99-odstotnega manjšinskega deleža v nemški Commerzbank, je povedal tiskovni predstavnik finančnega regulatorja.
Prijava, oddana v ponedeljek, je na seznamu tekočih postopkov nadzora koncentracij podjetij na spletni strani urada, poroča Reuters. Nemške oblasti imajo en mesec, da v prvi fazi postopka ocene odločijo, ali je nakup problematičen.
UniCredit je septembra napovedal začetni 9-odstotni delež v Commerzbank, kar sta tako nemška vlada kot sama banka označili za sovražno in enostransko potezo.
Italijanska banka ni odstopila od svojih načrtov in zdaj čaka tudi na odobritev Evropske centralne banke za delež, ki ga je pridobila z uporabo izvedenih finančnih instrumentov.
Izvršni direktor UniCredita Andrea Orcel je dejal, da želi po nedeljskih volitvah počakati na oblikovanje nove vlade v Berlinu, preden odda ponudbo za preostanek Commerzbank.
Načrtovani delež, prijavljen nemškemu regulatorju, je tik pod pragom 30 odstotkov, kar bi po nemških pravilih sprožilo obvezno prevzemno ponudbo.
Orcel je v začetku tega meseca dejal, da bo odločitev o nadaljnjih korakih glede deleža v Commerzbank sprejeta v treh do petih četrtletjih.
Združevanje bank v EU – nujnost
Združitve evropskih bank so “zaželene”, če jim pomagajo pri konkurenčnosti z ameriškimi in kitajskimi tekmeci, je oktobra 2024 dejala predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde, ko je italijanski UniCredit začel pogajanja z nemško Commerzbank.
Na vprašanje o morebitnem združevanju teh dveh bank je Lagarde dejala, da je povečanje konkurenčnosti v najboljšem interesu Evrope in da bi morali akterji iz zasebnega sektorja sami odločiti, ali bodo nadaljevali s takšnimi posli.
“Čezmejna združevanja – bank, ki se lahko dejansko merijo po ravni, globini in obsegu z drugimi institucijami po svetu, vključno z ameriškimi in kitajskimi bankami – so po mojem mnenju zaželena. Če čezmejna združevanja ustvarijo večje institucije, ki so učinkovitejše, imajo večji obseg in večjo globino, prinašajo številne prednosti. Seveda to ni brez odgovornosti ali možnih tveganj, vendar je na pobudnikih v zasebnem sektorju, da vse to pretehtajo in ugotovijo, ali je združitev smiselna ali ne,” je Lagarde izjavila v poročilu Evropskemu parlamentu.
Vendar pa je izvršna direktorica Commerzbank Bettina Orlopp oktobra 2024 opozorila, da bi vsaka povezava z italijanskim partnerjem privedla do izgube strank.
Orlopp je poudarila podporo neodvisnosti banke in dejala, da bi nemška banka ob združitvi izgubila stranke, prav tako bi se njena bonitetna ocena verjetna poslabšala.
“Samo zato, ker združitev dobro izgleda na papirju, še ne pomeni, da bo tudi dobro izvedena in da bo na koncu uspešna ter ustvarila vrednost za naše delničarje,” je nemški časnik Handelsblatt citiral njeno izjavo.
Saga UniCredit-Commerzbank je postala politično občutljiva tudi v Italiji. V Rimu pričakujejo, da bodo imeli besedo pri tem, kje bo imela nova institucija sedež.
Hkrati se nadaljuje konsolidacija bank v Italiji. UniCredit ostaja osredotočen na svojo ponudbo za prevzem Banco BPM, pa tudi na svoj delež v Commerzbank, kot je v začetku februarja izjavil tiskovni predstavnik italijanske banke.
Dva vira sta potrdila, da UniCredit poseduje tudi delnice Generali, a sta dodala, da je bil delež pridobljen že prej, še preden je državna banka Monte dei Paschi di Siena 24. januarja začela ponudbo za prevzem Mediobance.
Mediobanca je največji investitor v Generali, pri čemer se prevzemna ponudba banke Monte dei Paschi di Siena dojema kot pritisk na Generali, ki se pripravlja na prenovo vodstva in pogajanja o upravljanju premoženja s francosko skupino BPCE.
Po Reutersovih podatkih je delež UniCredita v Generali nižji od tistega, ki ga navaja italijanski časnik Il Sole.
Spomnimo, da je Državna banka Monte dei Paschi di Siena novembra 2024 sprožila prevzemno ponudbo v vrednosti 13,3 milijarde evrov za investicijsko banko Mediobanca, le sedem let po tem, ko jo je Italija rešila pred bankrotom, da bi preprečila širšo finančno krizo.
Ponudba pospešuje tempo konsolidacije italijanskega bančnega sektorja in prihaja potem, ko so prejšnji poskusi privatizacije Monte dei Paschi s partnerji propadli.
UniCredit, pod vodstvom izvršnega direktorja Andree Orcela, je leta 2021 opustil predlagani prevzem Monte dei Paschi in se namesto tega novembra 2024 osredotočil na prevzem Banco BPM, kar je preprečilo načrte italijanskega finančnega ministrstva za morebitno združitev teh dveh bank.
Izvršni direktor banke Monte dei Paschi Luigi Lovaglio je izjavil, da je ponudba “prijateljska” in da je cilj ohraniti ime Mediobance kot investicijske banke, ki je ne bi vodil sam.
“Ne želimo, da Mediobanca izgine. Tudi nimam kompetenc, da bi bil izvršni direktor investicijskega bančništva,” je dejal Lovaglio.
Monte dei Paschi pripadajo tri milijarde evrov davčnih olajšav zaradi preteklih izgub, kar bi lahko v tem poslu povečalo dobiček za 500 milijonov evrov letno v obdobju šestih let. Cilj je doseči 100-odstotno razmerje izplačila dividend.
Preberite več:
Prevzemna ponudba prihaja po tem, ko je prodaja državnega deleža v Monte dei Paschi novembra 2024 pripeljala do novih delničarjev, Delfin Holdinga, pokojnega milijarderja Leonarda Del Vecchia in tajkuna Francesca Gaetana Caltagironeja.
Delfin je z 19,8 odstotka največji delničar Mediobance, medtem ko si Caltagirone lasti 7,8 odstotka. Delfin je januarja skoraj potrojil svoj začetni delež v Monte dei Paschi na 9,8 odstotka ter s tem prvič odprl možnost morebitnega posla.
