Nemška strojegradnja je leta 2025 izgubila približno 22.000 delovnih mest oziroma 2,2 odstotka zaposlenosti, poroča Handelsblatt. Ob koncu leta je bilo v panogi še dober milijon zaposlenih. Po podatkih združenja VDMA so se izvozne prodaje zmanjšale za 1,8 odstotka nominalno in za 3,3 odstotka realno, na skupno 198,5 milijarde evrov. Proizvodnja se je skrčila tretje leto zapored.
Izvoz v ZDA se je zmanjšal za osem odstotkov na 25,2 milijarde evrov, izvoz na Kitajsko pa za 8,2 odstotka, je sporočil glavni ekonomist VDMA Johannes Gernandt, ki je ob tem opozoril, da ameriške carine, protekcionizem in z njimi povezana negotovost panogo zadevajo v jedro. Ob izbruhu iranske vojne so se podražili še energenti in surovine.
Analiza svetovalnega podjetja Porsche Consulting, objavljena v Handelsblattu, opozarja na premik, ki presega ciklično šibkost. Kitajski proizvajalci strojev ne konkurirajo več le s ceno, temveč vse bolj tudi s tehnično zmogljivostjo, in so zdaj usmerili pozornost na evropski trg. Določeni evropski strojegraditelji se po navedbah Handelsblatta že vključujejo v kitajske dobaviteljske verige, da bi ohranili dostop do kitajskega trga in njegovih naročnikov. Strategija evropskim podjetjem odpira nova naročila, toda obenem kitajskim partnerjem posreduje tehnološko znanje, kar v panogi velja za tvegan korak. Po ločeni študiji svetovalnega podjetja Horváth, ki jo je Handelsblatt objavil že lani, je dolgoročno ogroženo vsako peto delovno mesto v nemški strojegradnji.
Nemčija je največja trgovinska partnerica Slovenije, izvoz vanjo pa se po podatkih Banke Slovenije zmanjšuje že tretje leto zapored, med drugim prav zaradi manjših dobav industrijskih strojev in cestnih vozil. Dodana vrednost v domačih predelovalnih dejavnostih je lani upadla za 2,6 odstotka. Šibkejše nemško povpraševanje po strojnih komponentah in polizdelkih bo pritisk na slovenske izvoznike še povečalo, zlasti če se razmere na energetskih trgih ne umirijo.
