Trgovinsko združenje Nemčije (HDE) je v ponedeljek na letni novinarski konferenci v Berlinu objavilo napoved za leto 2026, ki potrjuje, kar nemški trgovci že čutijo ob blagajnah: kupci držijo denarnice zaprte, edini segment z opazno rastjo pa je spletna prodaja, in to v precejšnji meri po zaslugi kitajskih platform.
Predsednik HDE Alexander von Preen in generalni direktor Stefan Genth sta predstavila pričakovanja v višini 697,4 milijarde evrov skupnega prometa, kar nominalno pomeni dvoodstotno rast, realno, po odbitku inflacije, pa komaj 0,5 odstotka. V anketi, ki jo je združenje izvedlo med skoraj 600 podjetji, kar 49 odstotkov pričakuje slabše rezultate kot leto prej, le 23 odstotkov boljše, 29 odstotkov pa upa, da bo zadržalo raven iz leta 2025, kot poroča dpa-AFX.
Paradoks je v tem, da so statistični podatki za preteklo leto na videz solidni. Po podatkih Zveznega statističnega urada (Destatis) se je maloprodajni promet v letu 2025 realno povečal za 2,7 odstotka. A ta številka skriva računovodstveni učinek: prestrukturiranje enega velikega spletnega trgovca, za katerega po navedbah Deutsche Wirtschaftsnachrichten gre za Amazon, je privedlo do tega, da so se v nemško statistiko vključili prihodki, ki prej niso bili evidentirani. Brez tega učinka HDE v lastnem obračunu pride do realne rasti le 1,5 odstotka. Generalni direktor Genth je leto 2025 označil za “šibko” in za številna podjetja “izgubljeno,” kot poroča Textilwirtschaft.
Spletna prodaja ostaja edini pravi motor rasti. S pričakovanimi 96,3 milijarde evrov v letu 2026 ta segment nominalno raste 4,4 odstotka in realno 3,5 odstotka, znatno hitreje od klasičnih trgovin, kot navaja Lebensmittelpraxis. A tudi tu obstaja resen strukturni problem. Kot je Genth opozoril za t-online, platformi Temu in Shein ustvarjata ocenjenih pet milijard evrov prometa v Nemčiji, v državo pa dnevno prispe več kot 400.000 paketov iz Kitajske. Po podatkih Združenja za e-trgovino (Bevh) celotna tretjina rasti v spletni trgovini odpade na azijske platforme, ki poslujejo pod znatno ugodnejšimi regulativnimi pogoji.
Von Preen je zahteval ostrejše ukrepe proti kitajskim platformam in napovedal, da jim je treba “izvleči vtikač,” če se ne držijo pravil. Posebej so prizadeti trgovci s tekstilom, modnimi dodatki, urami, nakitom in obutvijo, ki “trenutno zelo intenzivno čutijo” konkurenco poceni ponudnikov, je dejal Genth za t-online. Združenje je pozdravilo napovedano takso EU v višini treh evrov na pakete iz tretjih držav v vrednosti do 150 evrov, ki začne veljati julija 2026, a Genth je dodal: “To nam ne zadostuje.” HDE zahteva popolno ukinitev carinske meje 150 evrov in obvezno prijavo pošiljk iz Kitajske pred odpošiljanjem.
Strukturne težave nemške maloprodaje daleč presegajo kitajsko konkurenco. Od leta 2015 se je število prodajnih objektov v Nemčiji zmanjšalo s 372.000 na dobrih 300.000, kot navaja HDE. Samo v letu 2025 so zaprle številne poslovalnice diskontna veriga Kodi in pohištvena firma Depot. Sektor je od leta 2022 izgubil 60.000 socialno zavarovanih delovnih mest, v prvem polletju 2026 pa kar 25 odstotkov podjetij načrtuje nadaljnje odpuščanje, kaže anketa združenja. Če bodo stroški dela še naprej rasli, 77 odstotkov vprašanih pričakuje negativne posledice za zaposlovanje.
Von Preen je od zvezne vlade zahteval takojšnje znižanje davka na elektriko, trajno zgornjo mejo prispevkov za socialno zavarovanje pri 40 odstotkih in reformo davka na dobiček podjetij, kot poroča Lebensmittelpraxis. Genth je pozval sindikat Verdi, naj v tarifnem krogu, ki se začne aprila, pokaže mero in ne ogroža sektorja, ki je že pod pritiskom. Von Preen je zahteval tudi “racionalnejši” pristop k razpravi o skrajšanem delovnem času in poudaril, da v maloprodaji manjka 100.000 delavcev, eden od ključnih razlogov pa je pomanjkanje vrtcev, ki delajo od ponedeljka do sobote.
Obstajajo naznake blagega izboljšanja razpoloženja potrošnikov na začetku leta. Potrošniški barometer HDE in indeks potrošniškega zaupanja nürnberškega Inštituta za tržne odločitve (NIM) kažeta rast optimizma. Rolf Bürkl, ekspert NIM, to pojasnjuje z rastjo pričakovanih dohodkov in popuščanjem strahu pred inflacijo: “Zvišanje minimalne plače zagotovo igra vlogo,” je dejal za DWN. Pripravljenost za večje nakupe se počasi vrača, pozitivni signali prihajajo tudi s konjunkturne strani. Ali bo ta previdni optimizem zadoščal, da premakne sektor, ki se obenem bori s kitajsko konkurenco, strukturnimi spremembami in naraščajočimi stroški dela, ostaja odprto.
