Zvezno finančno sodišče (Bundesfinanzhof) v Münchnu je danes razglasilo, da je nova nemška Grundsteuer oziroma davek na nepremičnine v skladu z ustavo. Sodba zaključuje dolgoletni spor, ki zadeva približno 36 milijonov nepremičnin po vsej Nemčiji.
Sodišče je obravnavalo tri tožbe lastnikov nepremičnin iz Kölna, Berlina in Saške, ki so izpodbijali reformo, veljavno od 1. januarja 2025, poroča T-online. Tožniki so trdili, da so bila njihova zemljišča ovrednotena previsoko in da metodologija vrednotenja krši ustavno načelo enakosti. Sodišče je zavrnilo vse tri pritožbe in potrdilo zakonitost tako imenovanega zveznega modela, ki ga uporablja enajst od šestnajstih zveznih dežel.
Reforma davka na nepremičnine sega v leto 2018, ko je Zvezno ustavno sodišče razglasilo dotedanji sistem za protiustaven. Jedro problema so bile tako imenovane enotne vrednosti (Einheitswerte), ki so v zahodnih deželah temeljile na podatkih iz leta 1964, v vzhodnih pa celo iz leta 1935, navaja Bundeszentrale für politische Bildung. V šestih desetletjih so se tržne vrednosti nepremičnin po Nemčiji razvijale zelo različno, kar je povzročilo velike neenakosti pri obdavčenju podobnih zemljišč.
Ustavno sodišče je zakonodajalcu dalo rok do konca leta 2019 za sprejetje nove ureditve in nato še pet let za izvedbo. Nova Grundsteuer tako velja šele od 1. januarja 2025. Reforma je predstavljala enega največjih projektov nemške davčne uprave v povojni zgodovini, saj je zahtevala novo vrednotenje vseh 36 milijonov nepremičnin, navaja Zvezno ministrstvo za finance.
Sporni zvezni model temelji na paušalnem postopku vrednotenja, ki upošteva vrednost zemljišča, statistično določeno neto hladno najemnino, tip stavbe in leto gradnje. Kritiki, med njimi združenje Haus und Grund ter Zveza davkoplačevalcev, opozarjajo, da paušalne najemnine pogosto bistveno odstopajo od dejansko dosegljivih najemnin na trgu. Profesor Gregor Kirchhof z Univerze v Augsburgu meni, da zvezni model krši načelo enakosti, ker finančni uradi davek izračunavajo na podlagi povprečnih vrednosti namesto dejanskih tržnih razmer.
Po podatkih profesorja Kirchhofa je 2,8 milijona lastnikov vložilo ugovor zoper odločbe o vrednosti nepremičnin, poroča T-online. Pred 18 finančnimi sodišči po Nemčiji je bilo vloženih več kot 2000 tožb, vendar so bile številne že zavrnjene.
Reforma ne pomeni, da se skupni prihodki občin iz davka na nepremičnine povečujejo, saj je cilj nevtralnost prihodkov. Vendar pa nova vrednotenja pomenijo prerazporeditev davčnega bremena med lastniki. Nekateri plačujejo bistveno več kot prej, drugi manj. Davek lahko lastniki prenesejo na najemnike prek obratovalnih stroškov, zato reforma posredno zadeva tudi približno polovico Nemcev, ki živijo v najemniških stanovanjih.
Lastniki, ki se ne strinjajo z odločitvijo Zveznega finančnega sodišča, lahko vložijo ustavno pritožbo. Združenji Haus und Grund ter Zveza davkoplačevalcev sta že napovedali, da bosta podprli pot do Zveznega ustavnega sodišča v Karlsruheju.
Pet zveznih dežel, med njimi Bavarska, Baden-Württemberg, Hamburg, Hessen in Spodnja Saška, je sprejelo lastne modele izračuna davka. Današnja sodba se nanje ne nanaša neposredno, vendar pri Zveznem finančnem sodišču že potekajo ločeni postopki tudi zoper te deželne modele.
