Slovenski nepremičninski trg tudi v letu 2025 ni pokazal znakov ohlajanja, temveč nadaljevanje dolgoročnega trenda rasti. Cene stanovanjskih nepremičnin so se v primerjavi z letom prej zvišale za 5,8 odstotka, kar pomeni že enajsto zaporedno leto rasti. Ključno pa je, da rast cen ni bila spremljana z upadom aktivnosti, temveč ravno obratno. Število transakcij se je povečalo, kar kaže, da povpraševanje ostaja stabilno tudi v okolju višjih obrestnih mer in dražjega financiranja.
Največji del rasti so ustvarile rabljene nepremičnine, predvsem stanovanja, ki so se na letni ravni podražila za 8,4 odstotka. Ta segment vse bolj postaja nosilec trga, saj kupcem ponuja večjo fleksibilnost in širšo izbiro. V zadnjem četrtletju so se cene rabljenih stanovanj najbolj zvišale v Mariboru, kjer je rast dosegla 4,2 odstotka, sledila je Ljubljana s 3,8 odstotka, preostali del države pa s 3,6 odstotka. Takšna razpršena dinamika kaže, da rast ni več vezana zgolj na prestolnico, temveč se postopoma širi tudi v druge dele države.
Segment novih nepremičnin kaže precej bolj neenakomerno sliko. Po izrazitem padcu cen v tretjem četrtletju so se te v zadnjem delu leta znova močno zvišale, skupno za 11,6 odstotka. Nova stanovanja so se podražila za 12,1 odstotka, nove hiše pa za 9,1 odstotka, vendar so nova stanovanja na letni ravni še vedno nekoliko cenejša kot leto prej. To kaže na občutljivost tega segmenta na obseg ponudbe, kjer lahko manjše število projektov hitro vpliva na povprečne cene.
Eden najbolj zgovornih kazalnikov ostaja obseg trgovanja. V Ljubljani se je prodaja rabljenih stanovanj povečala za približno četrtino, skupno na 1.571 transakcij, njihova skupna vrednost pa je dosegla 392 milijonov evrov. Na ravni države je skupna vrednost vseh prodanih stanovanjskih nepremičnin znašala okoli 1,9 milijarde evrov, kar potrjuje, da trg ostaja likviden in aktiven.
Pregled ključnih gibanj na stanovanjskem trgu razkriva precej jasno strukturo:
| Segment | Letna sprememba 2025 |
|---|---|
| Stanovanjske nepremičnine skupaj | +5,8 % |
| Nova stanovanja | –1,7 % |
| Nove hiše | +11,2 % |
| Rabljena stanovanja | +8,4 % |
| Rabljene hiše | +4,8 % |
Če stanovanjski trg kaže stabilno rast in visoko aktivnost, pa je slika pri poslovnih nepremičninah precej bolj zadržana. Cene poslovnih nepremičnin so se v letu 2025 sicer zvišale za 8,5 odstotka, vendar gre za opazno umiritev po izraziti rasti v letu 2024. Rast je bila predvsem posledica podražitev trgovskih in storitvenih lokalov, kjer so cene poskočile za 15,3 odstotka, medtem ko so se cene pisarn zvišale zgolj za 1,2 odstotka.
To kaže na različno dinamiko znotraj segmenta. Medtem ko so lokali očitno še vedno pod pritiskom povpraševanja ali prilagoditev cen po preteklih letih, trg pisarn deluje bistveno bolj zadržano. Kljub temu so cene pisarn še vedno za približno 76 odstotkov višje kot leta 2015, kar kaže na dolgoročno rast, ki pa se je v zadnjem obdobju očitno upočasnila.
Ob tem ostaja ključen problem poslovnega segmenta nizka likvidnost. Čeprav se je obseg trgovanja v letu 2025 nekoliko povečal, za približno četrtino po številu in vrednosti transakcij, ostaja trg zelo majhen. Število poslov je še vedno približno za polovico nižje kot pred epidemijo, kar kaže na zadržanost investitorjev in manjšo dinamiko trga.
Pregled poslovnega segmenta dodatno poudari razliko v strukturi trga:
| Segment | Letna sprememba 2025 | Četrtletna sprememba Q4 |
|---|---|---|
| Poslovne nepremičnine skupaj | +8,5 % | +7,2 % |
| Lokali | +15,3 % | +5,1 % |
| Pisarne | +1,2 % | +9,6 % |
Tudi na četrtletni ravni so cene poslovnih nepremičnin rasle, in sicer za 7,2 odstotka v zadnjem četrtletju. K rasti so največ prispevale pisarne, ki so se podražile za 9,6 odstotka, medtem ko so lokali nadaljevali z bolj zmerno rastjo.
Celotna slika nepremičninskega trga tako kaže na vse večjo razdvojenost. Stanovanjski segment ostaja dinamičen, z visoko likvidnostjo in stabilno rastjo cen, medtem ko poslovni segment kljub rasti cen ostaja bistveno bolj zadržan in z nizkim obsegom trgovanja.
Preberite več:
To pomeni, da trg kot celota ne kaže enotnega trenda, temveč se razvija v dveh smereh. Stanovanjski del poganja povpraševanje prebivalstva, medtem ko poslovni del vse bolj odraža previdnost kapitala in negotovost glede prihodnjih donosov.
En odgovor
Kot mlad par si s punco ne moreva privoščiti nakupa stanovanja, zato sva v najemu. Tako kot mnogi mladi. To pomeni, da bo povpraševanje po najemnih stanovanjih še naraščalo, najemnine pa bodo še višje. Plačevali bomo več za stanovanja, ki ne bodo nikoli naša.