Največji živilski koncern na svetu se odpoveduje sladoledu in vodnim znamkam, med njimi Sanpelleginu in Perrierju. Razlog ni v tem, da bi posli slabo delovali, temveč v prepričanju novega vodstva, da je širina portfelja postala breme.
Švicarski velikan se pod vodstvom prvega moža Philippa Navratila, ki je koncern prevzel septembra lani, preoblikuje v podjetje s štirimi stebri: kavo, hrano za hišne živali, prehrano ter hrano in prigrizke. Vse ostalo gre. Sladoledni posel, vreden slabo milijardo švicarskih frankov letnih prihodkov, prehaja na skupno podjetje Froneri, ki ga Nestlé sooblikuje s skladom zasebnega kapitala PAI Partners. Navratil je na februarskem konferenčnem klicu z analitiki sladoled označil za “motnjo” pri izvajanju obsežnejšega programa varčevanja. Beseda je zgovorna: ne gre za slab posel, ampak za posel, ki vzame preveč časa vodstvu, ki ima drugačne prioritete.
Froneri, ustanovljen leta 2016 kot skupno podjetje z britanskim R&R Ice Cream, je od takrat prevzel že večino Nestléjevega sladoleda, vključno z ameriškim poslom z znamko Häagen-Dazs, za katerega je leta 2019 odštel štiri milijarde dolarjev. Zdaj bodo sledile še operacije v Kanadi, Čilu, Peruju, na Kitajskem, v Maleziji in na Tajskem. Nestlé bo obdržal polovični delež v Froneri, a upravljanja se ne bo več dotikal.
Še večja transakcija se obeta pri vodah. Po poročanju Bloomberga je Nestlé januarja sprožil formalni postopek prodaje deleža v vodni diviziji, ki vključuje Sanpellegrino, Perrier, Acqua Panna, Vittel in Contrex. Trg jo ocenjuje na približno pet milijard evrov. Rothschild in Deutsche Bank svetujeta pri prodaji, med zainteresiranimi pa so po Bloombergovih navedbah skladi Blackstone, KKR, Bain Capital in Clayton Dubilier & Rice. Cilj je izločitev iz bilanc do leta 2027.
Ozadje odprodaj pojasnjujejo številke iz letnih rezultatov za 2025: prihodki so upadli za dva odstotka na 89,4 milijarde švicarskih frankov, čisti dobiček pa se je skrčil za 17 odstotkov na devet milijard. Na rezultat je vplivala tudi draga kriza z odpoklicem mlečnih formul za dojenčke, ki jo je povzročila kontaminacija sestavin. Navratilova logika je preprosta — prevelik portfelj z več kot 400 znamkami razprši pozornost in sredstva. Do konca leta jih bo medijsko podpiral le še 150. Oktobra je napovedal ukinitev 16 tisoč delovnih mest, program Fuel for Growth pa je lani prinesel 1,1 milijarde frankov prihrankov, za 350 milijonov več od načrta.
Poteza ni osamljena in ni naključna. Nestléjev tekmec Unilever je decembra lani izločil sladoledni posel v samostojno družbo Magnum Ice Cream Company. Njegov prvi mož Fernando Fernandez je sladoled opisal z enako logiko — kot “izjemo” v portfelju, ki zahteva drugačno logistiko, drugačno infrastrukturo in drugačen ritem. Keurig Dr Pepper je lani ločil kavni in pijačni posel. Živilska industrija se očitno obrača stran od konglomeratskega modela, v katerem je en koncern prodajal vse od vode do hrane za mačke.
Za Nestlé je to stava na tri globalne kategorije, ki skupaj predstavljajo 70 odstotkov prihodkov: kavo z Nescaféjem in Nespressom, hrano za hišne živali s Purino ter prehrano z otroško hrano in prehranskimi dopolnili. Četrti steber, hrana in prigrizki, ostaja regionalno razpršen. Organsko rast za letos Navratil napoveduje med tremi in štirimi odstotki. Vprašanje ni, ali bo vitkejši Nestlé bolj osredotočen. Vprašanje je, ali bo dovolj hiter, da upraviči odpoved nekaterim najprepoznavnejšim blagovnim znamkam na svetu.
