Ameriško ministrstvo za pravosodje je razširilo protimonopolno preiskavo Netflixovega prevzema Warner Bros onkraj standardnega preverjanja združitev, kalifornijski zakonodajalci pa od obeh ponudnikov za studio zahtevajo pisne zaveze o zaščiti 680.000 hollywoodskih delovnih mest. Delnica Netflixa je od decembrske najave 82,7-milijardnega posla padla za 39 odstotkov, analitiki S&P Global pa jo označujejo za “mrtev denar”. Največji prevzem v zgodovini zabavne industrije se tako sooča z ovirami z vseh strani.
Ministrstvo je po poročanju Wall Street Journala 6. februarja v civilni sodni poziv, naslovljen na neimenovano zabavno podjetje, zapisalo, naj opiše “vsakršno izključevalno ravnanje Netflixa, ki bi lahko utrdilo tržno ali monopolno moč”. To pomeni, da regulatorji ne preverjajo zgolj učinkov prevzema, temveč tudi, ali Netflix s 325 milijoni naročnikov že zdaj ravna protikonkurenčno. Gre za drugi člen Shermanovega zakona, osrednjo določbo ameriške protimonopolne zakonodaje. Dan pozneje sta senator Adam Schiff in kongresnica Laura Friedman Netflixu in tekmecu Paramountu poslala osem pisnih vprašanj z rokom za odgovor 15. februarja. Kot poroča revija Variety, zakonodajalca zahtevata pojasnilo, kako bosta podjetji “ohranili in razširili dobro plačana delovna mesta v filmski in televizijski industriji v Los Angelesu” in kako bosta uporabila umetno inteligenco, “ne da bi izpodrinila delavce”.
V ospredju njune zaskrbljenosti so napovedi rezanja stroškov. Netflix po prevzemu načrtuje od dve do tri milijarde dolarjev prihrankov, Paramount pa šest milijard v treh letih. Po poročanju portala Deadline analitiki ocenjujejo, da bo večina teh prihrankov dosežena z odpuščanji. Schiff in Friedmanova, oba iz okrožja San Fernando Valley, kjer živi velik del filmskih tehničnih delavcev, sta v pismu zapisala, da sta “izjemno zaskrbljena” zaradi teh napovedi.
Pritisk se je začel kopičiti že teden prej. Na senatnem zaslišanju 3. februarja je sodirektor Netflixa Ted Sarandos pred pododborom za protimonopolno politiko branil posel pred skeptičnimi senatorji obeh strank. Predsednik pododbora Mike Lee, republikanec iz Utaha, mu je po poročanju revije Variety dejal, da bi Netflix z Warnerjevimi sredstvi imel “spodbudo in zmožnost, da tekmece postavi v slabši položaj”, in ga obtožil, da želi postati “ena platforma, ki vlada vsem”. Ko je Sarandos ugovarjal, da je pravi tekmec Netflixa YouTube, ki na ameriških televizijah dosega 12,7 odstotka gledanosti proti Netflixovim devetim, mu je Lee odvrnil, da YouTube ne zahteva naročnine in ne proizvaja celovečernih filmov. Toda zaslišanje je po poročanju CNN zdrselo v kulturno vojno. Republikanski senatorji so Sarandosa spraševali o domnevni transgenderski ideologiji v otroških vsebinah, pri čemer je senator Josh Hawley citiral poročilo Heritage Foundation, konservativnega think tanka blizu Trumpove administracije, ki Netflix opisuje kot “propagandni stroj levice”.
Netflix za denar ponuja 27,75 dolarja na delnico WBD, prvotno mešano ponudbo pa je januarja spremenil v povsem denarno, da bi pospešil glasovanje delničarjev. Financiranje je po poročanju portala 24/7 Wall Street mešanica denarnih rezerv, kreditnih linij in bančnega dolga, pri čemer bo Netflix prevzel 42 milijard dolarjev novega zadolževanja. V zameno dobi studije, ki so ustvarili Harryja Potterja, Batmana, Igro prestolov in Prijatelje, ter HBO s 128 milijoni naročnikov. Televizijske mreže CNN in Discovery bodo izločene v ločeno podjetje Discovery Global.
A Netflix ni edini, ki se poteguje za Warnerjev studio. Paramount Skydance Davida Ellisona je decembra podal sovražno ponudbo za celoten WBD v višini 108,4 milijarde dolarjev. Upravni odbor WBD jo je dvakrat zavrnil kot nezadostno, delničarji pa podpirajo Netflixov predlog. Toda Paramount ni odnehal. Po poročanju agencije Bloomberg pritiska na ministrstvo za pravosodje, da v tednih zaključi pregled njegove ponudbe, in je vložil tožbo proti WBD, ker naj bi ta delničarjem posredoval pristranske informacije v prid Netflixa. Po oceni Paramounta bi imela združeni Netflix in HBO Max 43 odstotkov vseh naročnikov pretočnih storitev na svetu, kar bi po njihovem privedlo do višjih cen in slabših pogojev za ustvarjalce.
V posel se vpleta tudi predsednik Trump. Na premieri dokumentarnega filma o prvi dami Melanii je za portal Deadline dejal, da ima oba ponudnika “zelo rad”, a da je Netflix “že zelo velik” in da bi prevzem “lahko bil problem”. Sarandos je pred senatom potrdil, da se je s Trumpom sestal večkrat, nazadnje novembra, tik pred najavo posla, vendar je zavrnil, da bi govorila o podrobnostih prevzema. Iz predsednikove finančne razkritvene izjave izhaja, da je Trump kupil najmanj za milijon dolarjev obveznic Netflixa in WBD, kar odpira vprašanje nasprotja interesov.
Trg je na vse to odgovoril z razprodajo. Delnica Netflixa je od vrha sredi leta 2025, ko je dosegla okoli 134 dolarjev, padla na približno 82 dolarjev. Analitičarka Melissa Otto iz S&P Global je za Fortune ocenila, da je Netflixova delnica “mrtev denar, dokler ne dobimo konkretnega sprožilca”. Vlagatelje skrbi predvsem obseg zadolževanja in ustavitev programa odkupa lastnih delnic. Toda sam Netflix ostaja izjemno donosen. Prihodki za leto 2025 so po podatkih CNBC znašali 45,2 milijarde dolarjev, operativna marža 29,5 odstotka, prihodki iz oglaševanja pa so presegli 1,5 milijarde in naj bi se letos podvojili na tri milijarde.
Delničarji WBD naj bi o poslu glasovali marca ali aprila, a ga morata odobriti še ministrstvo za pravosodje in Evropska komisija. Rok za Paramountovo ponudbo se izteče 20. februarja. Če bo posel padel, bo to olajšanje za Netflixovo delnico, a zamujena priložnost za prevlado v zabavni industriji. Če bo uspel, bo Netflix postal dominanten do mere, ki jo noben regulator ne bo mogel spregledati.
