Neto investicije 1,8 odstotka dodane vrednosti proti 7,6 v regiji: zakaj Slovenija zaostaja in kaj to pomeni v času dražjih energentov

Evropska centralna banka, Banka Slovenije in raziskovalni center Deloitte so v razmaku šestih dni objavili makroekonomske napovedi, ki se stekajo v nenavadno usklajeno sporočilo. Rast evrskega območja se upočasnjuje, inflacija se krepi, iranska vojna pa je tveganja obrnila navzgor. Slovenija v to vstopa z ranljivostjo, na katero ECB in Banka Slovenije opozarjata neodvisno druga od druge; neto investicije podjetij dosegajo le 1,8 odstotka dodane vrednosti, v primerljivih državah Srednje in Vzhodne Evrope pa 7,6 odstotka.

Razpon napovedi za letošnjo rast sega od 0,8 do 1,1 odstotka. Projekcije osebja ECB predvidevajo 0,9-odstotno rast, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot v decembrski napovedi. OECD je bil ostrejši z 0,8 odstotka. Aprilska napoved Deloitta, ki jo podpisujeta ekonomista Pauliina Sandqvist in Alexander Boersch, je z 1,1 odstotka nekoliko bolj optimistična, a njeni avtorji izrecno opozarjajo, da bi dlje trajajoče povišane cene energentov rast dodatno zmanjšale.

Več kot decimalno neskladje pa pove ECB-jev pristop k scenarijem. Prvič po letu 2022 bazične projekcije dopolnjuje z alternativami. V bazičnem scenariju inflacija evrskega območja letos doseže 2,6 odstotka, nafta pa vrh pri 90 dolarjih za sod. V hudem, ki predpostavlja 60-odstotno prekinitev tokov skozi Hormuško ožino s poškodbo energetske infrastrukture, inflacija poskoči na 4,4 odstotka, nafta na 145 dolarjev, cena plina pa na 106 evrov na megavatno uro. Rast evrskega območja bi bila v drugem in tretjem četrtletju negativna. Svet ECB je vse tri ključne obrestne mere ohranil nespremenjene, a iz obrestnih zamenjav po podatkih Banke Slovenije izhaja, da trgi ne izključujejo zvišanja za 25 bazičnih točk še letos.

Marčevski podatki že potrjujejo smer teh napovedi. Po flash oceni Eurostata je inflacija evrskega območja marca poskočila na 2,5 odstotka, z 1,9 odstotka februarja. Energenti so z minus 3,1 odstotka prešli v pozitivno območje pri 4,9 odstotka. V Sloveniji je bila marčevska inflacija prav tako 2,5-odstotna, po podatkih SURS, a se je do te ravni spustila z 2,8 odstotka februarja. Razlika med Slovenijo in evrskim območjem se je torej marca zaprla, oba pa sta prišla iz nasprotnih smeri. Toda slovenska inflacija ostaja pod višjim pritiskom pri energiji (5,8 odstotka) in storitvah (3,7 odstotka) kot evrsko povprečje (4,9 in 3,2 odstotka).

Obenem se domače povpraševanje umirja. Realna rast kartičnih plačil se je v prvih dveh mesecih upočasnila na 2,1 odstotka, vrednost davčno potrjenih računov pa upadla za dva odstotka. Napovedni modeli BS za prvo četrtletje ocenjujejo rast BDP pri 0,5 odstotka. Kazalnik gospodarske klime je februarja padel na najnižjo raven v zadnjem letu, anketa pa je bila izvedena še pred izbruhom vojne.

Slovenija je lani v blagovni menjavi zabeležila primanjkljaj v višini 149 milijonov evrov. V zadnjem desetletju se je to zgodilo le še leta 2022, v času prejšnje energetske krize. Tekoči račun je ostal v presežku (3,4 odstotka BDP) izključno zaradi rekordnega storitvenega presežka 3,9 milijarde evrov. Toda obeti niso ugodni; podjetja predelovalnih dejavnosti februarja niso zaznala rasti izvoznih naročil, januarski blagovni izvoz pa se je po podatkih SURS zmanjšal za 3,7 odstotka.

Slovenska podjetja v gradnjo novega kapitala vlagajo štirikrat manj kot podjetja v primerljivih državah evrskega območja. Po analizi Banke Slovenije neto investicije, torej tiste, ki dejansko povečujejo raven kapitala v gospodarstvu, dosegajo le 1,8 odstotka dodane vrednosti, v državah CEE pa 7,6 odstotka. Tudi bruto investicije podjetij v BDP z 11,3 odstotka zaostajajo za 13 odstotki v CEE.

Ta vrzel ni posledica omejenega dostopa do financiranja, kar empirična analiza BS izrecno zavrne. Slovenska podjetja so manj zadolžena kot podjetja v CEE, stroški zadolževanja pa so primerljivi z evrskim povprečjem. Med glavnimi ovirami podjetja navajajo pomanjkanje usposobljene delovne sile (85 odstotkov), negotovost (77 odstotkov) in stroške energentov (76 odstotkov). Financiranje je med najmanj omejujočimi dejavniki. A makrofinančno okolje je pomanjkljivo tam, kjer bi ga gospodarstvo najbolj potrebovalo; delež bančnih posojil z neopredmetenim zavarovanjem se pri slovenskih bankah giblje pri petih odstotkih, v evrskem območju pri 20 odstotkih. Skoraj 60 odstotkov podjetij načrtuje naložbe v napredne digitalne tehnologije v naslednjih treh letih. Banke jim pri tem večinoma niso ustrezen partner, ocenjujejo podjetja v anketi BS.

Digitalne naložbe v Sloveniji dosegajo 3,9 odstotka BDP, kar je manj kot v evrskem območju (4,5 odstotka) in občutno manj kot v ZDA (6,8 odstotka). Fiskalni prostor za morebitne protiukrepe se obenem oži, saj se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ lani povečal na 2,5 odstotka BDP, za letos pa se pričakuje nadaljnje povečanje.

ECB govori o “obnovljeni negotovosti in zamegljeni prihodnosti”, Banka Slovenije o “povečanih tveganjih za aktivnost in cenovno stabilnost”, Deloitte o “zmerni rasti kljub nasprotnemu vetru”. Za slovensko gospodarstvo, ki v energetski šok vstopa z investicijskim zaostankom, šibkim izvozom in poglabljajočim se razkorakom med javnim in zasebnim sektorjem pri plačah, bo odločilno to, ali kriza izpostavi pomanjkljivosti, ki jih dolgoletna rast ni prisilila reševati.