Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič se je v Šalovcih srečal z župani občin Šalovci, Gornji Petrovci in Hodoš, kjer so ga seznanili z obsežnimi posledicami nedavnega neurja s točo. Dogodek je znova odprl vprašanje pomanjkljive letalske protitočne obrambe in nujnosti sistemske ureditve tega področja.
Škoda po neurju ogroža kmetijstvo
Neurje s točo, ki je 3. junija zajelo omenjene občine, je povzročilo znatno škodo. Toča v velikosti teniških žogic je poškodovala okoli 500 stavb, med njimi tudi osnovno šolo v Šalovcih, uničila številna vozila in močno prizadela kmetijske nasade.
Župan Šalovcev, Iztok Fartek, je izpostavil, da se ocenjevanje škode na kmetijskih površinah še ni začelo, zato skupna škoda še neznana. Podobno je župan Hodoša Denis Tamašek poudaril, da je toča sicer obšla hiše, a je povzročila veliko škodo v kmetijstvu.
Župan Gornjih Petrovcev Franc Šlihthuber je opozoril na dodatne težave, ki jih prinaša upad prebivalstva v regiji. Zaradi tega občine prejemajo manj sredstev iz državnega proračuna, kar otežuje vzdrževanje infrastrukture in prijavljanje na razvojne projekte. V primeru naravnih nesreč, kot je toča, pa je sanacija zaradi omejenih finančnih sredstev še posebej zahtevna.
Pomanjkljiv sistem protitočne obrambe je tudi grožnja gospodarstvu
Lotrič je poudaril, da Državni svet že več mandatov opozarja na pomanjkljivosti sistema letalske protitočne obrambe v Sloveniji. Sistem ostaja neurejen, brez stabilnega in dolgoročnega financiranja, kar pomeni, da zaščita ni zagotovljena za celotno državo. To predstavlja resno tveganje za kmetijstvo in lokalno gospodarstvo, ki sta močno odvisna od vremenskih razmer.
Poškodbe na kmetijskih površinah zmanjšujejo pridelek in s tem dohodek kmetov, kar vpliva tudi na dobavne verige in predelovalno industrijo. Poškodbe na infrastrukturi in nepremičninah zahtevajo dodatna vlaganja v obnovo, kar obremenjuje občinske proračune, zlasti v manj razvitih regijah. Pomanjkanje učinkovite protitočne obrambe povečuje tveganje za ponavljanje takšnih škod, kar lahko upočasni gospodarsko rast in zmanjša konkurenčnost slovenskega kmetijskega sektorja.
Državni svet bo stanje na terenu ponovno preveril med 18. in 19. junijem, da bi skupaj z lokalnimi oblastmi našli rešitve za izboljšanje zaščite in podporo prizadetim skupnostim.
