Več nevladnih organizacij je na današnji novinarski konferenci pred Državnim zborom pozvalo k nemudni ustavitvi postopkov priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za novo jedrsko elektrarno v Krškem (JEK 2).
Po njihovem mnenju naj bi postopki tekli brez ustrezne transparentnosti in brez vključevanja širše javnosti, ki bi morala na podlagi mednarodno recenziranih strokovnih študij odločiti o najbolj primernem energetskem scenariju za Slovenijo.
Kritike na račun vodenja projekta
Sara Kosirnik iz Greenpeace Slovenije je izrazila nezadovoljstvo, da se projekt JEK 2 kljub odpovedi referenduma pred enim letom intenzivno umešča v prostor, brez javne razprave o različnih energetskih možnostih, ki bi vključevale tako obnovljive vire energije kot jedrsko opcijo. Po njenih besedah politika in investitor projekta o referendumu in alternativah niti ne govorita, s čimer odvzemata javnosti možnost soodločanja.
Državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar je ključni akter, ki projekt vodi do točke, ko naj bi JEK 2 postal edina sprejemljiva opcija. Kot je opozorila Kosirnik, naj bi se ponavljala zgodba prepričevanja javnosti, da bi bilo po začetku projekta že prepozno za spremembo smeri — podobno kot pred gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj.
Pravni vidik in pomanjkanje transparentnosti
Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je izpostavil, da nadaljevanje postopkov brez mednarodno recenziranih strokovnih podlag ni sprejemljivo. Prav tako naj bi Gen energija kot edini investitor zavračal dostop do pomembnih dokumentov, denimo študije o potresni varnosti, zato je PIC začel sodni postopek.
Jonathan Sonnenschein iz Umanotere poudarja, da je določen časovni okvir za model financiranja JEK 2 predviden šele proti koncu leta 2028, medtem ko naj bi se že prej začeli tehnični pregledi, razpisi in pogovori s ponudniki. Izpostavil je tudi nevarnost finančnih izgub v začetnih 20 letih delovanja nove elektrarne, kar bi lahko zahtevalo dodatne subvencije ali predčasno podaljšanje delovanja obstoječe nuklearke.
Poudarek na obnovljivih virih in energetskih skupnostih
Nevladniki zagovarjajo energetske skupnosti in zadružništvo kot ključen del prehoda na trajnostno energijo. Boštjan Remic iz organizacije Focus priznava, da so se na področju sežiga biomase in samooskrbe s sončno energijo vzpostavili dobri modeli, a opozarja na težave pri uveljavljanju manjših energetskih skupnosti proti interesom večjih energetskih igralcev.
Zgodba z vetrno elektrarno v Malem Logu naj bi bila po njegovem zgledu, kako lahko energetski velikani ovirajo razvoj lokalnih zelenih projektov. Člani nevladnih organizacij menijo, da Slovenija premalo prepoznava potencial energetske samooskrbe za prebivalce.
Preberite več:
Javna obravnava pobude za DPN JEK 2, ki se je začela julija in bila zaradi velikega zanimanja podaljšana za en mesec, bo zaključena konec oktobra. Ministrstvo za okolje in Ministrstvo za naravne vire bosta po prejemu pripomb izvedla analizo in presodili, katere dodatne strokovne podlage so potrebne.
