Skupina več kot 70 strokovnjakov in nevladnih organizacij je v odprtem pismu pozvala vlado, naj prekliče javno naročilo za vzpostavitev nacionalne platforme generativne umetne inteligence. Kritiki postopka opozarjajo, da nakup licenc tujih korporacij ogroža digitalno suverenost Slovenije in dviguje vprašanja o varnosti in neodvisnosti.
Javni razpis je bil objavljen 12. novembra s ciljem omogočiti vsem državljanom brezplačen dostop do orodij UI, od posameznikov do raziskovalcev in javnega sektorja.
Pomisleki nevladnikov in strokovnjakov
Po mnenju podpisnikov pisma nakup licenc zaprtokodnih, tujih UI rešitev ni v skladu s cilji, opisanimi v osnutku nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030, in nasprotuje evropskim ambicijam po tehnološki neodvisnosti.
Nevladniki so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi pomanjkanja javne razprave pri pripravi razpisa. Poudarili so potrebo po vključevanju stroke, uporabnikov in širše javnosti, zlasti zaradi tveganj za zasebnost, varnost podatkov in spoštovanje avtorskih in delavskih pravic.
Dodaten argument je vpliv na okolje. Delovanje podatkovnih centrov in infrastrukture za UI zahteva znatne energetske in okoljske vire, kar po mnenju kritik ni usklajeno s cilji trajnostnega razvoja.
Premierjev pogled: dostop, varnost in enake možnosti
Ob objavi razpisa je premier Robert Golob poudaril, da je namen platforme omogočiti vsem (posameznikom, podjetjem ali javnim institucijam) brezplačen, varen in enak dostop do orodij umetne inteligence. Uporabniki naj bi ob tem ohranili nadzor nad podatki; storitve pa naj bi bile izvedene skladno z varnostnimi in zaščitnimi standardi Evropske unije.
Golob je pojasnil, da gre za “težko občutljivo področje”, kjer si država prizadeva vzpostaviti infrastrukturo, ki bo varovala zasebnost posameznikov in hkrati omogočala napredek: “Želimo, da naši podatki ostanejo naši,” je dejal.
Soočenje med dvema pogledoma
Po eni strani gre za željo po hitri digitalizaciji, dostopnosti in modernizaciji, po drugi pa skrb za zasebnost, svobodo in suverenost, kar kaže, kako občutljivo je področje umetne inteligence danes. Odločitev bo verjetno vplivala na način, kako Slovenija gradi svojo digitalno prihodnost. Ali bo stavila na kupovanje rešitev globalnih ponudnikov ali razvoj domače odprte, neodvisne in transparentne platforme.
Če bo naročilo steklo po prvotni zamisli, bi to pomenilo velik premik proti enostavnemu dostopu do UI, pri čemer mora država zagotoviti, da podatki ostanejo zaščiteni in da pravice ustvarjalcev in uporabnikov ne bodo ogrožene. Hkrati pa med podpisniki pisma ostaja skrb, da bi lahko projekt, če ga ne bodo spremljale stroge varovalke, prinesel več tveganj kot koristi.
Mnogi med podpisniki so izpostavili, da bi bila pametnejša pot usmeritev v razvoj domačih, odprtokodnih rešitev, ki bi temeljile na transparentnosti, vključevanju stroke in javnega interesa, ne pa na odvisnosti od velikih korporacij z globalnimi interesi.
Preberite več:
Če želi vlada nadaljevati z razpisom, bo ključno, da pri pripravi pogodbe in izvajalcev upošteva vse pomisleke, varstvo osebnih podatkov, preglednost licenc, možnost sodelovanja slovenskih in neodvisnih razvijalcev ter spoštovanje trajnostnih standardov. Prav tako bo nujno zagotoviti širšo javno razpravo, ne le s tehnologi, ampak tudi s civilno družbo, strokovnjaki za etiko, varstvo podatkov, delavske pravice in okolje. Drugače obstaja tveganje, da projekt, zasnovan kot odprt in vključujoč, postane le nova različica podjetniškega posla z malo varstva za državljane.
