Neznani newyorški sklad zaklenil vlagatelje in potopil Wall Street za 268 točk

Dow Jones je v četrtek izgubil 268 točk in dan končal pri 49.395. S&P 500 je padel za 0,28 odstotka, Nasdaq za 0,31 odstotka, evropski indeksi še več. Za najgloblji padec v tednu pa ni poskrbel ne Walmart s slabimi napovedmi ne Fed z jastrebovskim tonom. Poskrbel je Blue Owl Capital, upravljalec zasebnih skladov, ki ga pred tednom dni večina vlagateljev sploh ni poznala.

Slabo voljo je že pred odprtjem newyorških borz napovedal Walmart. Največji trgovec na svetu je sicer presegel napovedi za četrto četrtletje, a vlagatelje je zamrazila napoved za tekoče poslovno leto. Prilagojeni dobiček na delnico naj bi znašal med 2,75 in 2,85 dolarja, Wall Street pa je pričakoval 2,97 dolarja. Kot poroča Bloomberg, je finančni direktor John David Rainey opozoril na “nepredvidljive čase za potrošnike” in potrebo po prožnosti. Delnica Walmarta je padla za 1,4 odstotka.

Walmart pa je bil šele začetek. Blue Owl Capital, newyorški upravljalec zasebnih kreditnih skladov, je v sredo zvečer objavil, da trajno omejuje izstope vlagateljev iz enega od svojih dolžniških skladov in da je za 1,4 milijarde dolarjev posojil prodal institucionalnim kupcem. Razprodaja je v četrtek zajela celotno industrijo. Po poročanju Reutersa so delnice Apolla padle za skoraj šest odstotkov, Blackstone za pet, TPG za osem, KKR za štiri odstotke. Sam Blue Owl je izgubil več kot deset odstotkov. Če ima en sklad takšne težave z likvidnostjo, jih imajo morda tudi drugi, so sklepali vlagatelji. Industrija zasebnih kreditov je v zadnjih letih privabila stotine milijard dolarjev od malih vlagateljev.

Napetost je zaostril še Fed. Iz zapisnikov januarskega zasedanja zveznih rezerv, objavljenih dan prej, je razvidno, da člani odbora za odprti trg niso naklonjeni nadaljnjim znižanjem obrestnih mer. Več jih je po poročanju CNBC celo predlagalo, da bi izjava odbora izrecno dopuščala možnost zvišanja obrestne mere, če inflacija ne pojenja. Ključna referenčna mera ostaja pri 3,50 do 3,75 odstotka po treh znižanjih v letu 2025. Trg zdaj s 94-odstotno verjetnostjo ocenjuje, da Fed marca obrestne mere ne bo spremenil.

Analitiki družbe EY ocenjujejo, da je Fed v “jastrebovskem premoru” in da je prvo naslednje znižanje realno šele julija. Inflacija je januarja znašala 2,4 odstotka, kar je nad dvoodstotnim ciljem centralne banke. Donos na 10-letne ameriške državne obveznice se je približal 4,1 odstotka, kar je najvišja raven v zadnjih treh tednih in pol.

Nafta je poskočila. Cena severnoameriškega referenčnega razreda WTI je presegla 66 dolarjev za sodček, potem ko je podpredsednik JD Vance izjavil, da Iran v jedrskih pogovorih ni izpolnil ameriških zahtev, predsednik Trump pa je namignil na možno uporabo vojaške sile. Kot navaja CNBC, Revolucionarna garda že izvaja vojaške vaje v Hormuški ožini, skozi katero potuje tretjina vse po morju prepeljane surove nafte na svetu.

Zlato je ostalo trdno v bližini psihološke meje 5.000 dolarjev za unčo in dan končalo pri 4.990 dolarjih.

John Deere je bil ena od redkih delnic, ki je dan končala v zelenem. Delnica največjega svetovnega proizvajalca kmetijske mehanizacije je po odličnih četrtletnih rezultatih poskočila za 11,6 odstotka. Dobiček na delnico je presegel napovedi za skoraj petino, prihodki so zrasli 13 odstotkov na 9,61 milijarde dolarjev. Kot poroča Reuters, je direktor John May zvišal letno napoved dobička na 4,5 do pet milijard dolarjev in ocenil, da leto 2026 predstavlja dno trenutnega cikla. Spodbudna je bila zlasti rast v gradbeništvu in pri manjši kmetijski mehanizaciji, čeprav ostajajo izzivi v segmentu velikih kmetijskih strojev, kjer nizke cene žit in carinski stroški zavirajo povpraševanje.

Evropske borze so dan končale v rdečem, potem ko so dan prej dosegle rekordne ravni. Panevropski indeks STOXX 600 je padel za 0,6 odstotka na 624 točk, euroobmočni STOXX 50 pa za 0,8 odstotka na 6.054 točk. Frankfurtski DAX je izgubil 0,9 odstotka, pariški CAC 40 0,8 odstotka, londonski FTSE 100 pa 0,6 odstotka.

Airbus je objavil, da letos načrtuje dostavo 870 letal, pod pričakovanji analitikov, ki so računali na okoli 900 strojev. Pomanjkanje motorjev dobavitelja Pratt & Whitney, ki pripada ameriškemu obrambnemu konglomeratu RTX, je glavna ovira. Po poročanju CNBC je direktor Guillaume Faury dejal, da gre za “nezadovoljivo situacijo” in da spor lahko preraste v pravno bitko. Delnica Airbusa je strmoglavila za sedem odstotkov.

Medtem je francoska letalska družba Air France-KLM poskočila za 11,75 odstotka po objavi letnih rezultatov. Čisti dobiček se je v letu 2025 potrojil na 1,75 milijarde evrov. Nestlé je pridobil tri odstotke po boljši od pričakovane rasti prodaje v zadnjem četrtletju.

Bančne delnice, ki so v zadnjih tednih rušile rekorde, so občutile pritisk zapisnikov Feda. UniCredit, Santander in BBVA so izgubili več kot dva odstotka. Italijanska energetska družba Enel je padla za skoraj štiri odstotke, potem ko je italijanska vlada zvišala davek na energetska podjetja.

V poplavi slabih novic sta se izgubila dva podatka iz ameriškega gospodarstva. Trgovinski primanjkljaj ZDA se je decembra povzpel na 70,3 milijarde dolarjev, kar je najvišja raven od julija 2025. Proizvodni indeks filadelfijskega Feda je februarja nepričakovano poskočil na 16,3 točke, najvišje od septembra lani.

V petek bo objavljen podatek o osebni potrošnji (PCE), najljubši inflacijski kazalnik Feda. Povprečna napoved analitikov znaša 2,8 odstotka medletno, občutno nad dvoodstotnim ciljem. Višji podatek od pričakovanj bo pritiske na obrestne mere le še zaostril. Naslednje zasedanje Feda je na sporedu 18. marca in bo med zadnjimi pod vodstvom Jeroma Powella, ki ga bo maja na čelu najmočnejše centralne banke na svetu nasledil Kevin Warsh.