Naftna industrija Srbije (NIS) je leto 2025 zaključila s konsolidirano izgubo 5,6 milijarde dinarjev oziroma dobrih 47 milijonov evrov. Leto prej je podjetje, ki pokriva okrog 80 odstotkov srbskega trga goriv, še izkazovalo dobiček 10,1 milijarde dinarjev. Preobrat iz dobička v izgubo je posledica predvsem ameriških sankcij, ki so od oktobra onemogočile normalno oskrbo rafinerije v Pančevu s surovo nafto, dodatno pa so ga poglobili nižje cene nafte Brent in računovodstveni odpisi v Bolgariji ter Romuniji.
Skoraj celotna letna izguba je nastala v zadnjih treh mesecih leta. Po podatkih Bloomberg Adrie je NIS samo v četrtem četrtletju zabeležil izgubo 5,3 milijarde dinarjev, medtem ko je v enakem obdobju leta 2024 še ustvarjal dobiček dveh milijard dinarjev. Prihodki v zadnjem četrtletju so padli za 42 odstotkov na 60,4 milijarde dinarjev. V prvih devetih mesecih leta 2025, ko so sankcije sicer že visele nad podjetjem, a niso še v celoti veljale, je NIS izkazoval zgolj simbolično izgubo 0,3 milijarde dinarjev. Kronologijo potrjuje datum: ameriške sankcije so v polnem obsegu začele veljati 9. oktobra 2025, hrvaški JANAF pa je takoj prekinil transport nafte v Pančevo.
Pomemben analitični podatek, ki ga samo sporočilo NIS-a ne poudarja posebej, je vpliv HIP-Petrohemije. Ta družba, prav tako v večinski lasti Gazproma, je v letu 2025 sama zabeležila izgubo 10,27 milijarde dinarjev. Ker je HIP-Petrohemija vključena v konsolidirane rezultate, to pomeni, da bi NIS brez tega bremena leto zaključil z dobičkom okrog 4,7 milijarde dinarjev. Osnovno naftno poslovanje je torej ostalo donosno kljub izjemno neugodnim razmeram.
Tudi širše tržne okoliščine niso bile naklonjene. Kot navaja NIS v svojem sporočilu, je povprečna cena nafte Brent v letu 2025 znašala 69,1 dolarja za sod, kar je 14 odstotkov manj kot v letu 2024. Na bilanco so vplivale še drage zaloge nafte, kupljene po višjih cenah v prejšnjih obdobjih, ter računovodstveno slabljenje sredstev v Bolgariji in Romuniji, kjer NIS upravlja raziskovalne licence.
Med pozitivnimi podatki iz poročila izstopa, da je kazalnik EBITDA ostal v pozitivnem območju pri 22,2 milijarde dinarjev, čeprav se je prepolovil glede na 44,4 milijarde v letu 2024. Naložbe v razvojne projekte so znašale 28,1 milijarde dinarjev, občutno manj od 53,2 milijarde leto prej, a so po navedbah podjetja vključevale nadaljevanje gradnje sončnih elektrarn in širitev maloprodajne mreže. Zadolženost pri bankah se je zmanjšala za 29 odstotkov in je konec leta znašala 396,3 milijona evrov. Obračunane davčne obveznosti so dosegle 207 milijard dinarjev, kar po izračunu znaša skoraj 1,8 milijarde evrov in potrjuje, da NIS ostaja eden največjih posamičnih virov proračunskih prihodkov v Srbiji.
Operativni kazalniki za leto 2025 razkrivajo postopno krčenje. Proizvodnja nafte in plina je znašala 1,124 milijona pogojnih ton, skupni obseg predelave surove nafte in polizdelkov 3,095 milijona ton, promet naftnih derivatov pa 3,023 milijona ton. Primerjava s prvimi devetimi meseci, ko je promet derivatov po poročanju srbskega portala 021 že zaostajal za 10 odstotkov za istim obdobjem leta 2024, kaže, da je četrto četrtletje dodatno oklestilo celotno letno številko.
Odgovor na vprašanje, kdo bo vodil NIS po koncu ruskega obdobja, že dobiva obrise. Madžarski MOL je 19. januarja 2026 objavil, da je z Gazprom Neftom podpisal zavezujoč okvirni dogovor za nakup 56,15-odstotnega ruskega deleža. Gazprom Neft neposredno predstavlja 44,9 odstotka, z njim povezana družba JSC Intelligence pa še 11,3 odstotka. Srbska vlada namerava po besedah energetske ministrice Dubravke Đedović Handanović svoj 29,9-odstotni delež povečati za pet odstotnih točk. Kot poroča Bloomberg Adria, se v transakcijo kot manjšinski partner vključuje tudi ADNOC, državna naftna družba Združenih arabskih emiratov, ki med drugim predstavlja 24,9-odstotnega lastnika avstrijskega OMV-ja. Varšavski center za vzhodne študije (OSW) ocenjuje vrednost nakupa ruskega deleža na od 1,5 do dveh milijard evrov. Rok za podpis končne pogodbe je 31. marec 2026, odobritev pa mora dati ameriški Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC), ki je NIS-u podaljšal licenco za pogajanja do 24. marca.
Posel sega prek srbskih meja. Po oceni OSW je to politična zmaga madžarskega premierja Viktorja Orbána, ki je novembra 2025 v Moskvi z Vladimirjem Putinom in nato v Washingtonu z Donaldom Trumpom razpravljal o možnostih nakupa. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogovor označil za “obojestransko koristnega”, kar analitiki razumejo kot signal, da je Kremelj zadovoljen s ponujeno ceno. Za Srbijo je ključna zaveza MOL-a, da rafinerija v Pančevu ne bo zaprta, saj se je prav to zgodilo z nekdaj madžarsko nadzorovano rafinerijo v hrvaškem Sisku. MOL bi s tem prevzemom postal ena vodilnih energetskih skupin v jugovzhodni Evropi z neposrednim vplivom na tokove nafte v regiji, vključno z naftovodom JANAF, ki je za hrvaški koncern ključen vir prihodkov.
Rezultati NIS-a za leto 2025 so v absolutnih številkah slabi, a jih je treba brati v okviru leta, ko so se nad podjetjem kopičile sankcije, padajoče cene nafte in zapuščina ruskega lastništva, ki Srbiji prinaša geopolitične stroške. Če bo OFAC do marca odobril prenos lastništva na MOL, se bo srbska energetika prvič po letu 2008 osvobodila ruskega nadzora. Če ne, bo NIS ostal v podaljšani negotovosti, srbski proračun pa soočen z izpadom prihodkov od družbe, ki mu letno prinese skoraj dve milijardi evrov.
