Poslednje dostupni, oktobarski podatki, ki jih je SURS objavil 31. oktobra 2025, prinašajo številko, ki bi morala zaskrbeti: inflacija se je zvišala na 3,1 %, najvišje v zadnjih mesecih. A kdor je vstopil v trgovino, ve, da je realnost še hujša. In je – cene hrane so se podražile za 6,8 %, več kot dvakrat hitreje od skupne inflacije.
To ni tehnična napaka v statistiki. To je zgodba o tem, kako sodobna gospodarstva merijo tisto, kar želijo videti, medtem ko državljani plačujejo tisto, kar res je – podražitve, ki bolijo tam, kjer najbolj boli.
Medtem ko se ekonomisti ukvarjajo s številkami, se družine s povprečno plačo 2517 evrov soočajo z matematiko, ki ne deluje v njihovo korist. Plače so letos nominalno narasle za 6,2 %, kar zveni spodobno – dokler ne ugotovite, da lahko za isto plačo kupite manj hrane kot pred letom dni.
Prvič po maju 2023 je blago postalo dražje (za 3,3 %) kot storitve (za 2,7 %). To ni slučajna statistična anomalija – to je signal, da se pritisk na gospodinjstva seli tja, kjer ga ni mogoče odložiti: na nakupovalni voziček.
Slovenija: med uvozom in odvisnostjo
Številke so brezkompromisne. Po najnovejših podatkih Slovenija pri hrani ni niti približno samooskrbna:
| Pridelki | Stopnja samooskrbe |
|---|---|
| Sadje | 27 % |
| Zelenjava | 38 % |
| Krompir | 41 % |
| Žito | 81 % |
| Meso | 79 % |
| Mleko | 129 % (presežek) |
| Jajca | 87 % |
Vir: SURS, Ministrstvo za kmetijstvo
Slovenija več kot 80 % svoje hrane pridobi iz uvoza ali domače proizvodnje, ki je odvisna od uvoženih surovin. Ko globalne cene narastejo, slovenska gospodinjstva to občutijo hitro. Ko globalne cene padejo, jih maloprodajne verige počasi prenesejo naprej – če sploh. Asimetrija je vgrajena v sistem.
FAO indeks svetovnih cen hrane kaže rast 6,9 % v primerjavi z letom 2024, a je še vedno 18,8 % pod pandemičnim vrhom iz leta 2022. To bi moralo zveneti kot dobra novica. V praksi pomeni, da smo se navadili na cene, ki so bile pred tremi leti nepredstavljive, zdaj pa gledamo, kako se še naprej višajo.
V povprečju evroobmočja je inflacija hrane 3 % – dvakrat nižja kot v Sloveniji. Postavlja se vprašanje: zakaj? Odgovor leži v kombinaciji uvozne odvisnosti, strukture trga in tega, koliko manevrskega prostora ima majhno gospodarstvo, ko globalne dobavne verige določajo pravila.
Evropska komisija napoveduje, da bo inflacija v Sloveniji za celotno leto 2025 znašala 2,5 %. Zveni nadzorovano. A oktobra smo že pri 3,1 %, in v isti napovedi piše tudi ta stavek: »Nižje cene energije bodo kompenzirane z rastjo cen hrane in storitev.« Torej – računajte, da bo hrana še naprej rasla hitreje od vaše plače.
Inflacija in cene hrane (oktober 2025)
Koliko so se cene PODRAŽILE
| Kategorija | Letna sprememba cen | Prispevek k inflaciji |
|---|---|---|
| Hrana in brezalkoholne pijače | +6,8 % | 1,3 odstotne točke |
| Blago dnevne porabe | +4,7 % | – |
| Restavracije in hoteli | +4,7 % | 0,3 odstotne točke |
| Alkoholne pijače in tobak | +3,7 % | 0,2 odstotne točke |
| Stanovanja, voda, energija | +4,2 % | 0,5 odstotne točke |
| Zdravstvo | +5,5 % | 0,3 odstotne točke |
| Blago (skupaj) | +3,3 % | – |
| Storitve (skupaj) | +2,7 % | – |
| SKUPAJ – Inflacija | 3,1 % | – |
Vir: SURS, 31. oktober 2025
Kaj to pomeni: Hrana se je podražila za 6,8 % v primerjavi z oktobrom 2024 – to je več kot dvakrat hitreje od splošne inflacije (3,1 %).
Novembrski podatki, ki jih bo SURS objavil konec tega meseca, bodo pokazali, ali je bil oktobrov skok anomalija ali začetek novega trenda. A ne glede na številke je sporočilo jasno: prepad med uradno inflacijo in realnimi stroški gospodinjstev se širi.
Morda problem ni v tem, da državljani ne razumejo ekonomije. Morda je problem v tem, da ekonomija ne meri tega, kar državljani živijo. Ko uradna inflacija narašča, vsak obisk trgovine pa stane še več, postane prepad med politiko in realnostjo prevelik, da bi ga bilo mogoče spregledati.
