Po najnovejši napovedi Banke Slovenije bo gospodarska rast v letošnjem letu dosegla le 1,3 odstotka, kar je občutno nižje od lanske decembrske napovedi. Razlog za poslabšanje tiči predvsem v šibkem začetku leta, saj se je gospodarska aktivnost v prvem četrtletju skrčila za 0,8 odstotka. V prihodnjih dveh letih se pričakuje postopno okrevanje, rast naj bi se v letih 2026 in 2027 ustalila pri 2,4 odstotka.
V letu 2025 bo zaznan tudi upad zaposlenosti, ki bo po oceni Banke Slovenije znašal 0,5 odstotka. To je posledica manjšega povpraševanja po delavcih v zasebnem sektorju, predvsem zaradi ohlajene gospodarske aktivnosti in še vedno prisotne strukturne tesnosti na trgu dela. V prihodnjih letih naj bi se zaposlenost sicer znova nekoliko povečala, vendar zelo zmerno – za 0,2 odstotka v letu 2026 in 0,5 odstotka v 2027.
K rasti BDP naj bi v prihodnosti pomembno prispevali zasebna potrošnja in investicije. S postopnim okrevanjem zaupanja potrošnikov naj bi se potrošnja gospodinjstev bolj uskladila z rastjo razpoložljivega dohodka, dodatno pa jo bodo podpirali rast plač in nizka brezposelnost. V Banki Slovenije pričakujejo tudi ponovno oživitev zasebnih investicij, predvsem zaradi normalizacije svetovne trgovine in umirjanja zunanjih negotovosti.
Inflacija začasno višja, nato nazaj k ciljni ravni
Letna inflacija bo letos znašala 2,5 odstotka, kar je nekoliko več od prejšnjih ocen. K temu prispevajo dražja hrana, višji stroški dela in učinki osnove pri cenah elektrike. Vendar naj bi šlo po oceni centralne banke za prehodni pojav. V letih 2026 in 2027 se inflacija umirja na 2,2 oz. 1,9 odstotka, s čimer se približuje srednjeročnemu cilju Evropske centralne banke.
Napoved Banke Slovenije spremljajo pretežno negativna tveganja, predvsem zaradi negotovosti glede razvoja svetovnih trgovinskih politik. Če bi prišlo do zaostrovanja carin, predvsem s strani ZDA in morebitnih povračilnih ukrepov, bi se lahko gospodarska rast še dodatno znižala – letos za 0,4 odstotne točke, v prihodnjih dveh letih pa za do 0,8 odstotne točke.
Na napovedano gospodarsko rast bi lahko vplivali tudi notranji strukturni dejavniki, kot je počasnejša rast produktivnosti. Na drugi strani pa so možna pozitivna presenečenja, predvsem dodatni državni izdatki za infrastrukturo in obrambo, ki bi lahko pospešili rast, a hkrati tudi okrepili inflacijske pritiske.
