Trenutne razmere na slovenskem trgu krompirja so po opozorilih predstavnikov kmetijskih organizacij najslabše v zadnjem desetletju. Poleg upada pridelka zaradi sušnih razmer so glavni vzroki za težave tudi nizke odkupne cene ter obsežen uvoz krompirja iz drugih evropskih držav. Kmetijski predstavniki pozivajo pristojne k hitrim ukrepom, potrošnike pa spodbujajo, naj podpirajo slovenske izdelke.
Na novinarski konferenci v skladišču krompirja Kmetijske zadruge Cerklje je predsednik zadruge, Janez Okorn, izpostavil, da je letošnji pridelek krompirja upadel za več kot 60 odstotkov, na nekaterih območjih celo za 80 odstotkov. Glavni vzrok za tako močan padec so bile sušne razmere v drugi polovici maja in junija. Okorn je jasen glede nujnosti pomoči države, saj so pridelovalci v izredno težkem položaju.
Ena ključnih težav je padanje odkupnih cen krompirja
V primerjavi z lanskim letom so cene približno pol nižje. Trenutna veleprodajna cena se giblje med 25 in 30 centov za kilogram, kar pogosto ni dovolj za pokritje stroškov proizvodnje. Po ocenah strokovnjakov bi bila sprejemljiva cena med 30 in 35 centi na kilogram, če upoštevamo pričakovani hektarski donos okoli 40 ton, ki ga letos niso dosegli niti na najboljših zemljiščih.
Situacijo še poslabšuje preplavljenost trga s krompirjem iz velikih proizvajalk, kot so Francija, Nemčija in Nizozemska, kjer so letošnje pridelke povečali za približno 20 odstotkov. Zaradi tega je slovenski trg vse bolj odvisen od uvoženega krompirja. Po ocenah Roberta Golca, vodje oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije – Zavod Kranj, je samooskrba s krompirjem v Sloveniji manj kot 40 odstotna. Na policah trgovin se zato pogosto znajde krompir, uvožen iz drugih držav EU, pa tudi iz tretjih držav, kot so nekatere države severne Afrike.
Nujno je okrepiti nadzor porekla krompirja
Golc je opozoril, da se slovenski kmetje pri pridelavi soočajo z velikimi tehnološkimi izzivi, predvsem pri prilagajanju trajnostnim okoljskim smernicam, kar povečuje stroške proizvodnje. Po njegovem mnenju je nujno okrepiti nadzor porekla krompirja in spodbujati prehransko varnost. Težavo predstavlja tudi prodaja krompirja pod trgovskimi znamkami po zelo nizkih cenah, kar dolgoročno odvrača kmete od pridelave.
Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, vidi rešitev v krepitvi lokalne prehranske verige, ki temelji na domači surovini in podpori kmetom. To vključuje boljšo infrastrukturo, dostopnost financiranja, namakalne sisteme ter skladiščne in sortirne zmogljivosti za izboljšanje kakovosti pridelka in njegovo večjo prisotnost na trgovskih policah.
Preberite več:
Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, slovenske potrošnike poziva, naj pri nakupu krompirja pozorno spremljajo poreklo izdelkov in podpirajo domače kmete ter lokalno verigo preskrbe. Strokovnjaki so hkrati pozvali k večjim inšpekcijskim nadzorom, ki bi preverjali izvor krompirja in morebitne ostanke nezakonitih snovi, saj imajo slovenski kmetje strožje omejitve pri uporabi sredstev za varstvo rastlin v primerjavi z uvoženim krompirjem.Poudarjajo tudi pomembnost promocije slovenskih prehranskih izdelkov, vključno s krompirjem. “Pozivamo trgovce, naj na policah namenijo več prostora slovenskemu krompirju,” je zaključil Podgoršek.
