Spodnji dom nizozemskega parlamenta je izglasoval zakon, ki od januarja 2028 prinaša 36-odstotni davek na dejanske letne donose iz finančnih naložb, vključno s kriptovalutami, delnicami in obveznicami, pri čemer za nastanek davčne obveznosti vlagatelju ne bo treba prodati ničesar. Po podatkih Evropske centralne banke iz leta 2023 ima okoli 15 odstotkov odraslih Slovencev v lasti kriptovalute, kar je najvišji delež v evroobmočju, in nizozemski zakon nakazuje smer, v katero se premika obdavčitev digitalnih naložb po celotni uniji.
Zakon z imenom Wet werkelijk rendement box 3 se od uveljavljenih modelov po Evropi razlikuje v temeljnem mehanizmu. Medtem ko večina držav kapitalske dobičke obdavči šele ob prodaji sredstev, bo nizozemski sistem obdavčil dejansko letno spremembo vrednosti portfelja. Če bitcoin v enem letu pridobi 10.000 evrov vrednosti, bo davčna obveznost znašala 3.600 evrov, četudi ga imetnik ni prodal. Zakon določa letni neobdavčeni prag 1.800 evrov donosa, izgube nad 500 evrov pa je mogoče prenašati v naslednja davčna leta brez časovne omejitve. Nepremičnine in deleži v zagonskih podjetjih so izvzeti in se obdavčijo le ob dejanski prodaji.
Nizozemska kripto skupnost opozarja, da tak model vlagatelja, katerega sredstva so na papirju zrasla v vrednosti, sili v prodajo dela naložb zgolj zato, da iz lastne likvidnosti poravna davčno obveznost. Če se trg v istem obdobju obrne navzdol, plača davek na dobičke, ki so medtem izpuhteli. Analitik Michael van de Poppe, eden vidnejših imen nizozemske kripto scene, je napovedal val selitev vlagateljev v davčno ugodnejše jurisdikcije znotraj EU, kjer je prehod praktično neoviran. Po izračunih analitične platforme Investing Visuals bi vlagatelj, ki 40 let vlaga po 1.000 evrov mesečno z začetnim vložkom 10.000 evrov, brez obdavčitve akumuliral okrog 3,32 milijona evrov, s 36-odstotnim letnim davkom na donose pa 1,88 milijona, kar pomeni razliko 1,44 milijona evrov.
Novi zakon je posledica odločitve nizozemskega vrhovnega sodišča iz leta 2021, ki je dotedanji sistem obdavčitve naložb razglasilo za protiustavnega. Stari model je temeljil na predpostavki, da premoženje v davčnem razredu 3 prinaša fiksen donos ne glede na gibanje trga, kar je pomenilo, da so vlagatelji plačevali davek tudi na izgube. Po razveljavitvi je državna blagajna po ocenah ministrstva za finance ostala brez 2,3 milijarde evrov letno. Državni sekretar za davke Eugène Heijnen je med parlamentarno razpravo pojasnil, da bi vlada raje obdavčila le realizirane dobičke, a tak sistem do leta 2028 ni izvedljiv. Zakon je spodnji dom potrdil s 93 glasovi, glasovanje v senatu pa je predvideno za 24. februar.
Razpon obdavčitve kriptovalut po Evropi je sicer izjemno širok. Francija obdavčuje kapitalske dobičke po 30-odstotni stopnji, Italija prav tako po 30 odstotkih, Avstrija po 27,5 odstotka. Madžarska zaračuna 15 odstotkov, Hrvaška 12 odstotkov, pri čemer po dveh letih imetništva davčne obveznosti ni. V Nemčiji naložbe, ki jih vlagatelj drži več kot eno leto, ostajajo povsem neobdavčene. Nizozemska se s 36 odstotki na nerealizirane dobičke postavlja daleč pred vse.
Slovenija medtem dobičkov fizičnih oseb iz občasnega trgovanja s kriptovalutami ne obdavčuje. Finančno ministrstvo je aprila 2025 sicer predlagalo 25-odstotni davek na realizirane dobičke, ki bi obdavčil le dejanske prodaje kriptovalut za fiat valuto ali blago, menjave med kriptovalutami pa ne bi štele kot odsvojitev. Predlog je septembra prestal prvo obravnavo v državnem zboru, novembra pa ga je Gibanje Svoboda umaknilo z dnevnega reda. V letu parlamentarnih volitev je 25-odstotna obdavčitev naložbe, ki jo ima vsak sedmi odrasli Slovenec, očitno pretežka politična naloga, in strokovnjaki zdaj ocenjujejo, da davka na kriptovalute pred letom 2027 ne bo.
Opozicijska Nova Slovenija je medtem vložila alternativni predlog s 5-odstotno stopnjo in 10.000 evrov letne oprostitve, namenjen poenostavitvi obračunavanja. Finančni minister Klemen Boštjančič pa je zagovarjal vladni predlog z argumentom, da je nerazumno, da eden najšpekulativnejših finančnih instrumentov ostaja popolnoma neobdavčen.
Med predlaganim slovenskim in sprejetim nizozemskim modelom je razlika, ki zadeva vsakega vlagatelja neposredno. Slovenski predlog obdavčuje realizirane dobičke, torej tiste, ki nastanejo ob prodaji. Nizozemski obdavčuje spremembo vrednosti portfelja vsako leto, ne glede na prodajo, in s tem občutno drugače posega v likvidnost, načrtovanje naložb in nenazadnje v odločitev o tem, kje vzdrževati davčno rezidentstvo.
Če zakon 24. februarja prestane še glasovanje v senatu, bo Nizozemska postala edina država v EU, ki vlagatelje letno obdavčuje na dobičke, ki obstajajo zgolj na papirju.
