Nizozemski statistični urad CBS je danes objavil podatke, ki jih v Sloveniji še nihče ni pripravljen slišati. Število samozaposlenih brez zaposlenih je v letu 2025 prvič po desetletjih naraščanja padlo, in to za 62.000. Zdaj jih je 1,2 milijona. Največ je odpadlo med mladimi, kjer se je število s 100.000 skrčilo na 86.000.
V Sloveniji se je v istem obdobju dogajalo ravno nasprotno. Podatki CompanyWall za obdobje 2020 do 2024 govorijo o eksploziji: v dejavnosti kurirskih storitev se je število podjetij povečalo s 496 na 1.596, torej za 222 odstotkov. V dostavi hrane je zraslo s 747 na 1.122. Skupaj skoraj 1.500 novih poslovnih subjektov v štirih letih. Nizozemski podatki zdaj nakazujejo, kaj se zgodi, ko regulatorji začnejo ta razcvet jemati resno.
Osrednji povod za nizozemski preobrat je konec moratorija na nadzor nad navidezno samozaposlitvijo. Nizozemska davčna uprava je od januarja 2025 začela aktivno preverjati, ali samozaposleni v resnici delajo pod enakimi pogoji kot redno zaposleni. To so primeri, ko delavec formalno nastopa kot podjetnik, a je v resnici vezan na enega naročnika, dela po naročnikovih navodilih in nima lastne poslovne avtonomije.
Učinek je bil takojšen. V prvem polletju je veliko samozaposlenih prešlo v delovno razmerje, v drugem polletju pa se je preprosto manj ljudi odločilo za samostojno pot, pojasnjuje glavni ekonomist CBS Peter Hein van Mulligen.
Sektorska razporeditev pove veliko o tem, kje je bila praksa navidezne samozaposlitve najbolj zakoreninjena. Največji padec so zabeležili v zdravstvu in socialnem varstvu, skoraj deset odstotkov. Sledi sektor trgovine, prometa in gostinstva z 8,6-odstotnim padcem, nato izobraževanje z 8,8-odstotnim. To so natanko panoge, ki jih je nizozemska vlada izrecno označila za prednostne pri nadzoru.
Kam pa so ti nekdanji samozaposleni odšli? Po navedbah CBS jih je 59.000 ostalo na trgu dela. Od teh je 47.000 dobilo fleksibilno pogodbo, bodisi kot začasno zaposleni ali delavci na poziv. To je skoraj dvakrat več kot leto prej. Le 12.000 jih je prejelo pogodbo za nedoločen čas. Še bolj neprijeten je podatek, da je 48.000 nekdanjih samozaposlenih ostalo brez plačanega dela.
Nizozemski centralni planovski biro CPB je že leta 2024 napovedal, da bo strožji nadzor v dveh letih zmanjšal število samozaposlenih za 130.000. Dosedanji podatki nakazujejo, da napoved ni bila pretirana. V zadnjem četrtletju leta 2025 je število samozaposlenih padlo na 1,004 milijona, kar pomeni 8-odstotni letni padec, najgloblji v tem stoletju, če izvzamemo obdobje pandemije, ugotavlja analitik ZiPconomy Wim Davidse.
A davčni nadzor ni edini dejavnik. Ohladila se je tudi celotna ekonomija povpraševanja po fleksibilnem delu. Število napotenih in posredovanih delavcev se je zmanjšalo celo bolj, za 8,7 odstotka. Geopolitična negotovost in upočasnjena gospodarska rast pritiskata na celoten fleksibilni segment trga, čeprav je nizozemsko gospodarstvo v letu 2025 zraslo za solidnih 1,9 odstotka.
Za Slovenijo so te številke relevantne iz dveh razlogov. Prvič, evropska direktiva o platformskem delu, ki jo je Evropski parlament sprejel oktobra 2024, vse države članice zavezuje k prenosu v nacionalno zakonodajo do 2. decembra 2026. Direktiva uvaja domnevo delovnega razmerja za platformske delavce. Približno 5,5 milijona platformskih delavcev v EU je po ocenah Evropskega parlamenta napačno uvrščenih med samozaposlene.
In drugič, domača rast v kurirskih in dostavnih storitvah je nastala v okolju brez aktivnega nadzora nad delovnopravnim statusom teh delavcev. Ko bo Slovenija prenesla direktivo, bo morala razjasniti, ali tisočere kurirjev, ki vsak dan dostavljajo po slovenskih mestih, delajo kot pravi podjetniki ali kot navidezno samozaposleni. Nizozemski podatki ponujajo odgovor na vprašanje, kaj se zgodi potem: ljudje ne nehajo delati, a pravni okvir njihovega dela se spremeni. Za kurirje na ljubljanskih ulicah se to vprašanje iz oddaljene debate počasi spreminja v konkretno realnost.
