Poldrugega leta po neuspeli prevzemni ponudbi za avstrijsko Addiko Bank se NLB vrača k nedokončanemu poslu. Po neuradnih informacijah ljubljanskega Dnevnika največja slovenska banka že več mesecev pripravlja teren za nov poskus prevzema, tokrat s ključnim novim elementom: pogajanji s srbskim poslovnežem Davorjem Macuro, ki prek skupine Alta Pay nadzira 9,62-odstotni delež v dunajski banki.
Zasnova domnevnega dogovora je nenavadna. Macura bi po navedbah Dnevnika pristal na morebitno prevzemno ponudbo NLB, po uspešnem prevzemu pa bi mu slovenska banka prodala bančno mrežo Addiko Bank v Srbiji in Črni gori. NLB bi si tako obdržala poslovalnice v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem — torej na trgih, ki jih strateško najbolj potrebuje.
Hrvaški trg ostaja osrednji motiv. NLB je edina velika regionalna bančna skupina, ki ni prisotna na Hrvaškem, največjem gospodarstvu nekdanje Jugoslavije. Vrzel sega v devetdeseta leta, ko je spor o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev v nekdanji Ljubljanski banki de facto zaprl vrata slovenskemu bančnemu kapitalu v Zagrebu. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je večkrat javno izrazil prepričanje, da je čas to oviro premostiti. Addiko Bank s približno 155 poslovalnicami v petih državah in specializacijo za potrošniško kreditiranje bi NLB ponudila neposredno vstopno točko.
Zakaj je lanski prevzem propadel? NLB je junija 2024 objavila prostovoljno prevzemno ponudbo za vse delnice Addiko Bank, najprej po 20 evrov za delnico, nato pa ceno dvignila na 22 evrov. Prag uspešnosti je bil postavljen pri 75 odstotkih vseh izdanih delnic. Do izteka roka 16. avgusta je NLB pridobila zgolj 36,39 odstotka delnic, kar je bilo daleč premalo. Srbski blok delničarjev, ki vključuje tako Macurovo skupino Alta Pay kot holding Agri Europe družine Kostić, je ostal pasiven.
Celotno dogajanje je zapletala regulatorna bitka. Evropska centralna banka je avgusta 2024 dvema družbama, Alta Pay in Diplomat Pay, začasno odvzela glasovalne pravice, ker sta brez predhodnega soglasja regulatorja usklajeno kopičili delež, ki je skupaj presegel 19 odstotkov. Macura, ki je med drugim lastnik beograjske Alta banke, je v lastniško strukturo Addiko Bank vstopil le nekaj mesecev pred prevzemno ponudbo NLB. Po podatkih Dunajske borze je februarja 2025 ECB ugotovila, da od decembra 2024 usklajeno delovanje ne obstaja več, potem ko je Diplomat Pay svoj 9,99-odstotni delež prodal avstrijski družbi S-Quad Handels- und Beteiligungs. Macurin delež 9,62 odstotka je bil nato prenesen nanj kot fizično osebo.
NLB očitno stavi na drugačno taktiko. Neposredno pogajanje z enim od največjih posamičnih delničarjev zmanjšuje tveganje, da bi NLB ponovno obstala pod pragom uspešnosti. Če bi Macura pristal na pogoje in obenem zagotovil podporo za ponudbo, bi NLB prišla precej bliže potrebnim 75 odstotkom.
Addiko Bank posluje solidno, čeprav ne brez pritiskov. V prvih devetih mesecih lanskega leta je skupina ustvarila 35,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 6,4 odstotka manj kot v enakem obdobju 2024. Nižje obrestne mere ECB so zmanjšale neto obrestne prihodke, a operativni rezultat v tretjem četrtletju je bil najvišji od uvedbe novega poslovnega modela leta 2020. Banka se osredotoča na potrošniške kredite in financiranje malih ter srednjih podjetij, kar ji prinaša višje obrestne marže kot kreditiranje velikih podjetij, a z nižjim tveganjem neplačil.
Na Dunajski borzi se delnice Addiko Bank trenutno gibljejo pri približno 26,70 evra, kar je okrog 20 odstotkov nad začetkom leta. Cena je občutno višja tako od 22 evrov, ki jih je NLB ponujala leta 2024, kot od analitičnega ciljnega tečaja 22,60 evra. Rast brez vidne spremembe poslovnih temeljev nakazuje, da za nakupi morda stojijo špekulativni motivi, povezani z novim prevzemnim poskusom.
V bitki za Addiko Bank ostaja prisoten tudi poslovni sistem pokojnega Miodraga Kostića, ki ga zdaj vodi sin Aleksandar Kostić. Družina prek holdinga Agri Europe in sklada Infinity Management nadzira dobrih 10 odstotkov delnic avstrijske banke. V Sloveniji je del Kostićevega sistema tudi Gorenjska banka. Po informacijah Dnevnika sta pri kopičenju delnic Addiko Bank možna dva scenarija: ali se Kostićevi pripravljajo na lasten prevzem, ali pa zbirajo delnice, ki jih bodo pozneje dražje unovčili ob morebitni transakciji z NLB.
O prevzemu Addiko Bank bo morala odločiti ECB, ki je leta 2024 po neuradnih podatkih podprla takratno prevzemno namero NLB. Postopek bo zahteval dovoljenja bančnih in konkurenčnih regulatorjev v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Kosovu. Glede na izkušnje s prevzemom NKBM s strani madžarske OTP, ko je od priglasitve do odločbe minilo leto in pol, gre za proces, ki se zlahka zavleče.
Addiko Bank je za NLB privlačna tarča ne le zaradi Hrvaške. Prevzem bi prinesel mrežo 155 poslovalnic, skoraj 900 tisoč strank in specializirano digitalno platformo za potrošniško kreditiranje, ki jo Addiko uspešno širi tudi na romunski trg. V času padajočih obrestnih mer pa specializacija za prebivalstvo ponuja zaščito, saj posamezniki praviloma odplačujejo kredite bolj zanesljivo kot podjetja v finančnih težavah.
V NLB dogovorov s konkurenti ne komentirajo.
