Največja slovenska banka je le nekaj ur po najavi avstrijske Raiffeisen Bank International za dunajsko Addiko Bank odgovorila s ponudbo, ki je za četrtino višja od tekmečeve. NLB za vsako delnico Addiko ponuja 29 evrov, kar pri 19,5 milijona izdanih delnic celotno banko vrednoti na dobrih 565 milijonov evrov. RBI je v torek ponoči ponudila 23,05 evra.
Ponudbena cena NLB je za 25,8 odstotka višja od šestmesečnega tehtanega povprečja borznega tečaja in za 11,6 odstotka nad torkovim zaključnim tečajem delnice Addiko. Premija nad RBI-jevo ponudbo znaša natanko toliko kot premija nad povprečjem: 25,8 odstotka. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v objavi na Ljubljanski borzi zapisal, da NLB v Addiko vidi privlačno in strateško priložnost, predvsem zaradi zmogljivosti na področju poslovanja s prebivalstvom ter z malimi in srednje velikimi podjetji.
NLB trenutno ne drži nobene delnice Addiko. Uspešen zaključek ponudbe pogojuje s pridobitvijo znatnega večinskega deleža, soglasji bančnih regulatorjev in kartelnih organov v vseh državah, kjer banka posluje, ter z odobritvijo avstrijske komisije za prevzeme. Po pričakovanjih bo transakcija na dobiček vplivala nevtralno v prvem letu in pozitivno od drugega polnega leta naprej. Finančni svetovalec NLB je družba Keefe, Bruyette & Woods, avstrijski pravni svetovalec pa Schönherr, ki je NLB zastopala že leta 2024.
RBI je svojo namero objavila le nekaj ur prej, v torek ob 23.22 po srednjeevropskem času. Avstrijska bančna skupina je za delnico ponudila 23,05 evra, kar ustreza šestmesečnemu uteženemu povprečju tečaja. Po oceni Ernst & Younga ta cena leži 20 odstotkov nad intrinzično vrednostjo kapitala Addiko. Prag uspešnosti je enak kot pri NLB: več kot 75 odstotkov vseh izdanih delnic. Sprejemno obdobje bo trajalo deset tednov po objavi ponudbene dokumentacije, zaključek prevzema pa RBI pričakuje v zadnjem četrtletju 2026.
Med ponudbama je poleg cene odločilna razlika v tem, kaj nameravata storiti z banko po prevzemu. RBI želi obdržati Addiko na Hrvaškem, v Sloveniji in na Dunaju, hčerinske družbe v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori pa prodati srbski Alto Group Đorđa Macure. RBI bi s tem po desetih letih, odkar je leta 2016 prodala svojo slovensko hčerinsko banko Apollu, ponovno dobila bančno licenco v Sloveniji.
NLB namerava integrirati vse Addikove hčerinske banke s svojimi operacijami na petih skupnih trgih. Za članice Addiko zunaj Evropske unije bo izvedla analizo stroškov in koristi. Če bi bila odprodaja posamezne hčerinske družbe smiselna, bo ta izvedena najmanj po pošteni tržni vrednosti, je zapisano v objavi. Formulacija je opazno mehkejša od RBI-jevega pristopa, ki ima z Alto Group že sklenjen dogovor.
Prevzemna bitka za Addiko ni nova. NLB je junija 2024 objavila prostovoljno javno prevzemno ponudbo po 20 evrov za delnico, jo julija dvignila na 22 evrov, a do izteka roka pridobila le 36,39 odstotka delnic. Za 75-odstotni prag, ki ga je sama postavila, ji je zmanjkalo skoraj 40 odstotnih točk. Srbski blok delničarjev, vključno s skupino Alta Pay Đorđa Macure in takratnim holdingom Agri Europe pokojnega Miodraga Kostića, ponudbe ni sprejel. Evropska centralna banka je avgusta 2024 dvema od teh družb začasno odvzela glasovalne pravice zaradi neodobrenega usklajenega kopičenja deleža.
Od takrat se je lastniška slika spremenila. ECB je februarja 2025 ugotovila, da usklajeno delovanje ne obstaja več, Diplomat Pay je prodal svoj delež avstrijski S-Quad, Macurin 9,62-odstotni delež pa je bil prenesen nanj kot fizično osebo. Po poročanju Dnevnika je NLB v zadnjih mesecih z Macuro vodila ločena pogajanja: srbski poslovnež bi sprejel prevzemno ponudbo, NLB pa bi mu po prevzemu prodala mrežo Addiko v Srbiji in Črni gori. RBI-jeva ponudba je ta dogovor postavila pod vprašaj, saj avstrijska banka Macurovi Alto Group zdaj ponuja širši paket: poleg Srbije in Črne gore tudi Bosno in Hercegovino.
Addiko Bank, naslednica vzhodnoevropskega dela nekdanje Hypo Alpe Adria, je prisotna v petih državah, ima okoli 155 poslovalnic in skoraj 900.000 strank. Konec leta 2025 so njena tveganju prilagojena sredstva znašala 3,9 milijarde evrov. Po navedbah iz objave je to tik pod ocenjeno prevzemno zmogljivostjo NLB v višini približno štirih milijard evrov. Tržna kapitalizacija NLB je ob zaključku torkovega trgovanja znašala 4,38 milijarde evrov, bilančna vsota skupine pa 31,5 milijarde evrov ob kapitalskem količniku CET1 v višini 15,5 odstotka.
Za NLB je Addiko osrednjega pomena iz enega razloga: Hrvaška. Največja slovenska bančna skupina je edina velika regionalna banka, ki ni prisotna na največjem gospodarstvu nekdanje Jugoslavije. Spor o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke ji že tri desetletja zapira vrata. Septembra 2024 je NLB prek prevzema lizinške skupine Summit Leasing sicer zakorakala na hrvaški trg, a z lizingom, ne z bančnimi storitvami. Addiko bi ji prinesla polno bančno licenco v Zagrebu.
Zdaj je beseda pri delničarjih Addiko in regulatorjih. Avstrijska komisija za prevzeme mora pregledati dokumentacijo obeh ponudnikov. Zadnjo besedo bo imela Evropska centralna banka, ki je leta 2024 po neuradnih podatkih podprla takratno prevzemno namero NLB. Tokrat je na mizi tudi vprašanje, ali bi ECB dovolila, da RBI, banka s sistemskimi tveganji zaradi izpostavljenosti Rusiji, prevzame še eno finančno institucijo na jugovzhodu Evrope.
