Koalicija je danes iz predloga sprememb za normirance črtala znižanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje, ki bi manjšim podjetnikom prihranilo okrog 133 evrov na mesec. Ohranila pa je olajšavo pri ponovnem vstopu v sistem, kar pomeni, da podjetnik, ki zapre normirani s.p., ne bo več pet let čakal na ponovno odprtje.
Nižji prispevki ne bodo
Po prvotnem predlogu bi se normirancem s prihodki pod 30.000 evrov letno zavarovalna osnova za pokojninske prispevke znižala s 60 odstotkov povprečne plače na 60 odstotkov minimalne plače. Najnižja mesečna osnova bi padla s 1.436 na 889 evrov, prispevki pa s 350 na 217 evrov. To je 133 evrov manj na mesec oziroma slabih 1.600 evrov na leto.
Teh določb v novem besedilu predloga ni več. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je izračunal, da bi znižanje pokojninsko blagajno stalo 112 milijonov evrov letno. Direktor ZPIZ Marijan Papež je opozoril, da bi nižji prispevki pomenili tudi nižje pokojnine za te podjetnike, saj bi večji del odmerjene pokojnine izhajal iz socialnega korektiva in ne iz dejanskih vplačil. Prihranek pri prispevkih bi se torej sčasoma poznal pri pokojnini.
Papež je predlog opisal kot nerazumen in škodljiv poseg v pokojninski sistem. Med dobrimi 87 tisoč samozaposlenimi v Sloveniji jih okrog 80 odstotkov plačuje prispevke od najnižje predpisane osnove, izpad za pokojninsko blagajno bi bil torej precejšen. Poslanci Svobode so sicer ocenjevali manjši izpad, 60 milijonov evrov.
Na ministrstvu za finance so umik pozdravili. Novi predlog po njihovi oceni odpravlja nejasnosti prvotnega besedila in vključuje rešitev v skladu z zadnjo odločbo ustavnega sodišča na področju normirancev.
Petletna prepoved odpade
S 1. januarjem 2026 velja, da normiranec, ki zapre dejavnost, pet let ne more znova odpreti normiranega s.p. Premier Robert Golob je to določbo označil za “bedarijo”, poslanska skupina Svoboda pa je pripravila zakonsko rešitev.
Namesto časovne omejitve bi po novem predlogu veljal prihodkovni pogoj. Podjetnik bi se v sistem vrnil, če v dveh zaporednih davčnih letih v povprečju ne bi presegel praga za vstop: 120.000 evrov za polne normirance, 50.000 evrov za popoldanske in 85.000 evrov za novo vmesno kategorijo.
Razlika je konkretna. Polni normiranec, ki zapre s.p. marca 2026, bi po veljavnem zakonu moral čakati do leta 2032. Po novem predlogu bi lahko s.p. odprl takoj, če njegovi prihodki v prejšnjih dveh letih v povprečju niso presegli 120.000 evrov.
Prvotni predlog, vložen 30. januarja, je predvideval še ugodnejšo ureditev: takojšnjo vrnitev pri prihodkih pod pragom in triletno čakanje v nasprotnem primeru. Predlagatelji so to zdaj prilagodili.
Pragovi in obdavčitev se ne spreminjajo
Prihodkovni pragovi za vstop v sistem, dvignjeni novembra 2025, ostajajo. Polni normiranec lahko ustvari do 120.000 evrov letno, popoldanski do 50.000 evrov. Progresivna obdavčitev prav tako: prihodki do praga so obdavčeni z 20-odstotno stopnjo, nad njim pa s 35-odstotno.
Prispevki za socialno varnost ostajajo na dosedanji ravni. Normiranci z najnižjimi prihodki bodo še naprej plačevali okrog 350 evrov mesečno za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri prihodkih pod 18.000 evrov letno podjetniku po odbitku prispevkov in davka ostane 825 evrov na mesec. Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je v letu 2024 znašal 981 evrov.
Odzivi na seji ESS
Predlog je danes obravnaval Ekonomsko-socialni svet (ESS). Predsedujoči Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je povedal, da so socialne partnerje na začetku seje presenetili z informacijo, da prvotni predlog nadomešča nov. Izrazil je zadržke do načina vlaganja zakonodajnih sprememb. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Miro Smrekar je pozdravil, da so poslanci spoznali potrebo po razbremenitvi stroškov dela, a dodal, da se je koalicija tega lotila prepozno.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je že ob prejšnjih spremembah opozoril na nepredvidljivost poslovnega okolja za podjetnike. Minister za delo Luka Mesec je dejal, da mora biti razbremenitev dela načrtna in obravnavana v okviru socialnega dialoga. V Gibanju Svoboda poudarjajo, da znajo prisluhniti odzivom s terena in pravočasno ukrepati.
Namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Martina Vuk je pozdravila umik prejšnje različice, a pozvala predlagatelje, naj novelo v celoti umaknejo.
Tretja sprememba v 14 mesecih
Za 90 tisoč normirancev, ki so v letu 2024 ustvarili 2,4 milijarde evrov prihodkov, je to tretji zakonodajni poseg od januarja 2025. Januarska novela zakona o dohodnini je znižala pragove, novembrski zakon jih je dvignil, zdaj je na mizi nova sprememba pogojev za vstop in izstop. Redne volitve v državni zbor so predvidene spomladi 2026, ali bodo poslanci zakonodajni postopek dokončali pred koncem mandata, za zdaj ni jasno.
