Nov dvig cen pogonskih goriv: podražitev dizla prinaša milijonski udarec za gospodarstvo

Podražitev goriv, ki je začela veljati danes, deluje kot še ena v seriji manjših korekcij cen. Liter bencina je pri 1,653 evra, dizel pri 1,894 evra, kurilno olje pa pri 1,555 evra. A številke, ki stojijo za to podražitvijo, kažejo tudi širšo zgodbo.

Največji premik se je zgodil pri dizlu, ki se je podražil za 0,087 evra na liter. To je energent, ki poganja logistiko, gradbeništvo in velik del industrije, zato takšna sprememba hitro preseže okvir osebnih stroškov in postane makroekonomski problem.

Za transportna podjetja podražitev ni majhen strošek. Tovornjak, ki mesečno porabi okoli 3.000 litrov dizla, ima zdaj približno 261 evrov višjo mesečno porabo. Pri desetih vozilih to pomeni več kot 2.600 evrov dodatka vsak mesec, pri večjih flotah pa številke hitro presežejo deset tisoč evrov. Na letni ravni se takšen dvig prevede v desetine ali celo stotine tisoč evrov višjih stroškov. To je denar, ki ga podjetja težko absorbirajo, zato se začne prenašati naprej v cene storitev in izdelkov.

Če pogledamo širše, Slovenija letno porabi približno dve milijardi litrov dizla. Ob trenutni podražitvi to pomeni okoli 170 milijonov evrov dodatnega stroška na ravni celotnega gospodarstva. In ta znesek ne izgine, prelije se v dražji transport, višje cene hrane, gradbenih storitev in logistike. Dizel ostaja eden od kanalov, prek katerih se inflacija prenaša v vsakdanje življenje.

Regulacija je blažilnik, ne rešitev

Država cene še vedno regulira, kar pomeni, da bi bile brez tega mehanizma še precej višje. Po ocenah bi bil liter bencina okoli 1,82 evra, dizel pa bi presegel 2 evra na liter. Regulacija deluje kot blažilnik, ki preprečuje neposreden šok za gospodarstvo in gospodinjstva. Hkrati pa zakriva dejanski pritisk svetovnih trgov, ki se zaradi dražje nafte in geopolitičnih razmer stopnjuje.

Stroški energije ostajajo nestabilni in dolgoročno bodo bolj verjetno rasli kot padali. Vsaka nova podražitev goriv zato ni le kratkoročen dogodek, ampak del širšega trenda, ki vpliva na poslovne modele, cene in konkurenčnost. Za potrošnike pa se zgodba pokaže postopno. Nekaj evrov več na bencinski črpalki je le začetek. Pravi učinek pride kasneje, na računih za storitve in izdelke, kjer se stroški goriva (počasi) vztrajno nalagajo.