Banka Slovenije (BS) je skupaj z Nacionalnim svetom za plačila začela akcijo z naslovom “Nihče brez plačilnega računa”, da bi prebivalce Slovenije obvestila o možnosti odprtja osnovnega plačilnega računa tudi tistim, ki ga doslej nimajo. Ta kampanja ni promocija za banke, saj gre za pravico, ki je zapisana v zakonu, o kateri marsikdo ne ve.
Zato so na BS pripravili enostavne letake, ki bodo na voljo na socialnih točkah, v centrih za socialno delo, uradih, pri nevladnih organizacijah in drugod. Z jasnim sporočilom: če nimate transakcijskega računa, lahko zahtevate osnovni. In če ste morda mislili, da je to privilegij, se motite, kajti to je pravica.
Kaj pravzaprav pomeni osnovni plačilni račun?
Osnovni plačilni račun je posebna vrsta bančnega računa, namenjena ljudem, ki v Sloveniji nimajo normalnega transakcijskega računa. Zakon, ki ureja plačilne storitve, določa, da mora banka ali hranilnica omogočiti vsakemu, ki zakonito prebiva v EU in nima plačilnega računa, da odpre prav ta in to ne poljubno, ampak brez diskriminacije, brez preverjanja bonitete, brez dodatnih pogojev. To pomeni, da do njega lahko dostopajo tudi tisti, ki so socialno ogroženi, prosilci za azil, ljudje brez stalnega naslova, priseljenci idr.
Osnovni račun mora nuditi vse glavne bančne storitve, kot sta polog in dvig gotovine, prejemanje plače ali socialnih transferjev, plačevanje položnic, kartično plačevanje (tudi spletno), plačila z nalogi, dvige na bankomatu ali okencu in podobno. Torej prav vse, kar omogoča “normalen” bančni račun.
In kar je pomembno, da je cena za vodenje tega računa zakonsko omejena. Najvišje nadomestilo, ki ga banka sme zaračunati, je 4,90 evra mesečno. Če je uporabnik upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, je znesek lahko tudi 1,47 evra.
To pomeni, da je osnovni račun namenjen tudi tistim z najnižjimi prihodki in da strošek ne sme predstavljati ovire.
Poenostavljen dostop do računov
Spremembe zakonodaje, ki so začele veljati konec leta 2024 in v začetku 2025, so poenostavile dostop do transakcijskih računov in vpeljale obveznost obveščanja potrošnikov o pravici do osnovnega računa. Banke in hranilnice tako ne smejo več brezpogojno zavračati ljudi, ki želijo račun, predvsem kadar gre za zavrnitev transakcijskega računa morajo ponuditi osnovni.
A izkušnje nevladnih organizacij in nadzornih institucij kažejo, da marsikdo kljub temu ne ve, da obstaja ta možnost. V nedavnem pregledu je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) skupaj z raziskovalci opozorila na primerne nepravilnosti, saj so uporabnikom so dajali napačne informacije, v nekaterih primerih pa je bila prošnja za odprtje zavrnjena tudi, če je izpolnjeval pogoje. To kaže, da sama pravica še ne pomeni nujno dostopa.
Zato je kampanja “Nihče brez plačilnega računa” tudi poziv, ne le zakonodajnemu sistemu, ampak tudi družbi, da finančna vključenost ne ostane luknja v proračunu, ampak standard, dostopen vsem.
Kako si lahko uredite svoj račun?
Odpreti osnovni račun je preprosto. Potreben je le osebni dokument in izjava, da nimate že odprtega transakcijskega računa. Lahko odete v katerokoli banko ali hranilnico in izrazite željo, posebej pa morate zahtevati prav “osnovni račun”, saj običajna prošnja za transakcijski račun ne velja.
Če ste upravičeni do socialne pomoči ali varstvenega dodatka, omenjeni znižani znesek nadomestila (1,47 €), pomeni, da je račun cenovno dostopen tudi tistim z zelo skromnim proračunom. Z računom pridobite dostop do ključnih funkcij, kot so prejem plače, socialnih transferjev, dvig gotovine, plačevanje računov, kartično in spletno plačevanje, polog in dvigi, kar pomeni, da ste finančno niste na robu.
Letaki z navodili in informacijami bodo razdeljeni po različnih kontaktnih točkah; centrih za socialno delo, uradih finančne uprave, informativnih točkah za tujce, nevladnih organizacijah in tam, kjer naj bi dosegli ranljive skupine. Cilj je, da informacija pride tja, kjer je najbolj potrebna.
Iz bank in hranilnic so zahtevali, da v primeru zavrnitve vloge za odprtje transakcijskega računa vedno ponudijo možnost osnovnega. Tako je vrata mogoče odpreti kljub socialnim, premoženjskim ali zgodovinskim oviram.
Poleg tega bo Banka Slovenije spremljala, ali banke in hranilnice pravico do osnovnega plačilnega računa dejansko omogočajo, saj je spremljanje del nadzora in skrbi za finančno vključenost.
V času, ko živimo vedno bolj digitalno, pomeni biti brez bančnega računa izključitev. Ne moremo prejeti plače, socialnih transferjev, ne moremo plačevati položnic, ne moremo dvigniti gotovine ali uporabiti kartice. To pomeni omejen dostop do osnovnih življenjskih storitev. Za ranljive skupine, kot so socialno ogroženi, mladi, ljudje brez naslova, priseljenci, je ta ovira pogosto nepremagljiva.
Preberite več:
Z možnostjo osnovnega računa se odpira dostopnost, finančna vključitev, dostop do plač, socialnih transferjev, varnost pri denarju, enostavno upravljanje vsakdanjih finančnih potreb, kar je korak k bolj pravični družbi.
