Svet Evropske unije je potrdil uvedbo nove carinske dajatve za pošiljke iz tretjih držav v vrednosti do 150 evrov. Od 1. julija 2026 bo za vsak izdelek v takšni pošiljki obračunana pavšalna carina v višini treh evrov. Ključna sprememba je mehanizem obračuna.
Dajatev se ne bo zaračunavala na celoten paket, temveč na posamezno tarifno kategorijo blaga. Če paket vsebuje več različnih vrst izdelkov, se carina obračuna za vsako kategorijo posebej. Po pojasnilih Finančne uprave lahko paket z 11 artikli pomeni sedem različnih tarifnih podoznaki, kar pomeni 21 evrov dodatne dajatve.
Ukrep je za Slovenijo posebej relevanten. Po raziskavi DPD, povzeti v domačih medijih, kar 70 odstotkov slovenskih spletnih kupcev naroča na kitajskih platformah, medtem ko je povprečje EU 48 odstotkov.
To pomeni, da bo vpliv nove dajatve pri nas nadpovprečen, zlasti pri segmentu nizkocenovnih izdelkov, kjer je cena posameznega artikla pogosto nižja od deset evrov.
Kako deluje novi obračun
| Primer pošiljke | Število artiklov | Število tarifnih kategorij | Skupna carina |
| Oblačila iste vrste | 5 | 1 | 3 € |
| 11 različnih artiklov | 11 | 7 | 21 € |
| 3 različne kategorije | 6 | 3 | 9 € |
Vir: pojasnila FURS, ureditev Sveta EU
Za potrošnika to pomeni, da struktura naročila postane pomembnejša od skupne vrednosti paketa. Več kot je različnih vrst izdelkov, višji bo strošek.
Del širše carinske reforme
Nova dajatev je del širše reforme carinskega sistema EU, ki predvideva odpravo dosedanje oprostitve carin za male pošiljke do 150 evrov. Cilj je zmanjšati nelojalno konkurenco evropskim trgovcem, omejiti podcenjevanje vrednosti pošiljk in izboljšati nadzor nad varnostjo izdelkov.
Ukrep je začasen do vzpostavitve novega evropskega carinskega podatkovnega sistema, ki naj bi bil v celoti operativen do leta 2028.
Koliko lahko to stane slovenskega kupca
Če povprečen kupec mesečno naroči tri pakete z več različnimi izdelki, lahko nova ureditev pomeni dodatnih 15 do 30 evrov mesečno. Pri nizkocenovnih izdelkih to pomeni občutno podražitev.
Za državo to pomeni nov proračunski vir, vendar bo dejanski učinek odvisen od tega, ali se bodo nakupne navade prilagodile. Del kupcev lahko preide na evropske trgovce, del pa zmanjša obseg naročil.
Preberite več:
Nova dajatev tako ni le carinski tehnični ukrep, temveč potencialni preobrat v strukturi čezmejne spletne trgovine. Slovenija, kjer je nakupovanje na azijskih platformah nadpovprečno razširjeno, bo učinek občutila hitreje kot večina drugih držav članic.
