Vlada Republike Slovenije je na zadnji seji uradno sprejela Odlok o strategiji razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025–2035. To pomeni, da država daje novo priložnost organizacijam, ki si prizadevajo za družbeno odgovorno podjetništvo, zadruge, socialna podjetja in druge oblike socialne ekonomije. Dokument je bil pripravljen na osnovi predloga Sveta za socialno ekonomijo in je zdaj uradno objavljen v Uradnem listu.
S tem odlokom po zakonskih določilih o socialnem podjetništvu država prvič postavlja jasne, sistemske temelje za nadaljnji razvoj socialne ekonomije pri nas. Strategija bo veljala deset let in naj bi poskrbela za boljše okolje za socialna podjetja ter spodbujanje družbenih inovacij, vključevanja ranljivih skupin in trajnostnih rešitev.
Kaj prinaša strategija
Strategija jasno opredeljuje, kaj socialna ekonomija pomeni: gre za organizacije in podjetja, ki ne delujejo zgolj z namenom dobička, temveč z družbenim poslanstvom — kot so zadruge, socialna podjetja, invalidska podjetja, zaposlitveni centri in nevladne organizacije. Ti subjekti lahko prispevajo k reševanju socialnih, okoljskih in gospodarskih izzivov.
Med glavnimi cilji, ki jih strategija postavlja, so: povečanje prepoznavnosti socialne ekonomije in socialnega podjetništva, razširitev možnosti za razvoj socialnih podjetij, vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja ter profesionalizacija socialnih organizacij. Ideja je ustvariti okolje, kjer socialne organizacije ne bodo le “izjema”, ampak realna alternativa klasičnemu profitnemu gospodarstvu.
Dokument, sprejet kot strategija, ni zgolj deklaracija. Predvideva konkretne ukrepe, kazalnike in podporne mehanizme za socialna podjetja. Zakon o socialnem podjetništvu določa, da se ukrepi izvajajo prek programa, ki ga pripravi ministrstvo in ga uskladi z drugimi resorji.
Preberite več:
Ta Program ukrepov predvideva aktivnosti – od finančnih spodbud, do svetovanja, izobraževanja, lažjega sodelovanja občin in socialnih podjetij, ter možnosti, da socialna podjetja izvajajo storitve v javnem interesu. To odpira vrata tudi ranljivim skupinam, invalidom, dolgotrajno brezposelnim ali tistim, ki iščejo alternativne oblike zaposlovanja in participacije v gospodarstvu.
