Nova obveznost poročanja za velika podjetja v EU

Direktiva o korporativnem poročanju o trajnostnosti (CSRD), ki jo je sprejela Evropska unija, je začela veljati lani. Z direktivo so bili sprejeti tudi standardi, po katerih bodo podjetja morala poročati. Izvajanje standardov se začne že letos in je bilo sprva obvezno za za vsa podjetja. Nekatere države članice pa so se pritožile in zahtevale zmanjšanje birokracije, zato je bilo odločeno, da je poročanje obvezno le za podjetja, ki imajo več kot 500 zaposlenih. Gre za trenutno najzahtevnejši režim globalnega poročanja o dejavnikih ESG. Za kaj točno gre, bomo pojasnili v nadaljevanju.

CSRD je nova direktiva EU, ki bo od vseh podjetij na trgu zahtevala, da redno poročajo o dejavnostih, ki vplivajo na okolje, korporativno upravljanje in družbo. To bo pomagalo vlagateljem, potrošnikom, oblikovalcem politik in drugim deležnikom, da ocenijo nefinačno uspešnost podjetij pri spodbujanju odgovornega in trajnostjega pristopa k poslovanju. S temi določbami CSRD prvič definira obliko poročanja o nefinančnih podatkih podjetij.

Kako je prišlo do pobude?

S 16. decembrom 2022 je bila sprejeta Direktiva o korporativnem poročanju o trajnostnosti (CSRD), ki je bila dopolnjena 13. julija 2023. Direktiva je del projekta Green Deal Evropske unije, katerega cilj je, da se Evropa do leta 2050 preoblikuje v podnebno nevtralno gospodarstvo. Izvajanje direktive se je začelo že lani, prva poročila pa bodo prispela v tem koledarskem letu, odvisno od velikosti podjetij, skupnega premoženja in neto prometa. Vse to je del obveznega poročanja v okviru ESG.

Spomnimo, da je ESG kratica za Environmental, Social in Governance (okolje, družba in upravljanje), kar označuje tri ključna področja, ki bi jih bilo treba upoštevati pri merjenju poslovne in okoljske trajnosti, etičnosti, odnosov z zaposlenimi, strankami, dobavitelji, delničarji, javno upravo in lokalno skupnostjo.

Cilji CSRD

CSRD je zasnovan kot pomoč podjetjem, da bolje merijo in upravljajo tveganja, ki vplivajo na okolje, družbo in korporativno upravljanje (ESG). Z rednim merjenjem, odkrivanjem in upravljanjem trajnosti naj bi podjetja postala bolj družbeno odgovorna.

Osnovna tri področja, ki jih bo treba meriti in analizirati za poročila, so naslednja:

Okolje – podnebne spremembe, onesnaževanje oziroma emisije CO2, vode in morski viri, biotska raznovrstnost, dostopnost virov, krčenje gozdov in ekosistemi, uporaba virov in krožno gospodarstvo.

Družba – lastna delovna sila, delovni pogoji, zdravje in varnost, človekove pravice, raznolikost in vključevanje, delovna sila v vrednostnem verigi, zaščita podatkov in zasebnosti, zadovoljstvo strank, odnosi z skupnostjo in končni uporabniki.

Upravljanje – vedenje podjetja, sestava uprave, struktura odbora, etični kodeks, nadzor in upravljanje tveganj, podkupovanje in korupcija, lobiranje, zaščita interesov delničarjev, transparentnost in poročanje.

Kdaj so roki za prva poročila in kdo mora poročati?

Po navodilih Direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti mora biti prvo poročilo (ki naj bo v skladu z evropskimi standardi za poročanje o trajnostnosti) objavljeno leta 2025 – za obdobje od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024.

Od 1. januarja 2024 začne Direktiva veljati za podjetja z več kot 500 zaposlenimi, ki kotirajo na borzi.

Kaj bo obsegalo poročanje v skladu z Direktivo CSRD?

Podatki, ki jih bo treba vključiti v poročilo, se nanašajo na naslednje točke:

1. Opis poslovnega modela, strategije, priložnosti in odpornosti na tveganja trajnostnosti ter načrti za prehod;
2. Cilji in status napredka ter pripadajoči kazalniki;
3. Upravljanje trajnostnosti podjetja (upravna, vodstvena in nadzorna telesa, njihova strokovnost in veščine za izpolnjevanje posameznih vlog);
4. Načrti spodbujanja, povezani s trajnostnimi vprašanji;
5. Postopek skrbnega pregleda vprašanj trajnostnosti in izvedbeni postopek za glavne in škodljive vplive podjetja, pa tudi ukrepi za preprečevanje, ublažitev in odpravo;
6. Glavna tveganja in njihovo upravljanje;
7. Informacije o poslovnih operacijah, vrednostni verigi, vključno s proizvodi in storitvami, informacije o poslovnih odnosih in njihovi oskrbovalni verigi;
8. Sprejeti standardi za poročanje po CSRD. Na podlagi zgoraj omenjenih osnov za poročanje po CSRD je Evropska komisija odobrila tudi standarde ESRS (Evropski standardi za trajnostno poročanje). Standardi ESRS obsegajo dva splošna standarda ter deset specifičnih standardov, razdeljenih v segmente “E”, “S” in “G”.

Kdo bo overjal poročila v skladu z direktivo CSRD in ESRS standardi?

Glede na to, da bodo poročila del letnega poročila uprave (in ne v obliki ločenega poročila), jih bo treba pred oddajo overiti s strani pooblaščenega neodvisnega revizorja ali drugih neodvisnih certificiranih oseb. Pooblaščeni revizor ali druga neodvisna certificirana oseba bo morala potrditi, da so informacije o trajnostnem razvoju v skladu z zgoraj omenjenimi ESRS standardi certificiranja, ki jih je sprejela Evropska unija.

Kaj bo od podjetij zahteval ESRS-S1, standard poročanja o lastni delovni sili?

V nadaljevanju bomo izpostavili cilje in temelje ESRS-S1 standarda, enega od štirih socialnih standardov in enega od desetih ESRS standardov. Ta standard se osredotoča na poročanje o ravnanju podjetij z lastno delovno silo in vplivih dejavnosti podjetja nanjo. Zajema več kot 30 vsebin, povezanih z ravnanjem do zaposlenih.

Standard S1 bo zajemal zaposlene za določen in nedoločen čas, kot tudi zunanje sodelavce, s poudarkom na njihovih delovnih pogojih, socialnem dialogu, poštenih plačah, usposabljanju, vključevanju, zdravju in varnosti ter ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem. Prav tako bodo poročali o praksah zaposlovanja, dobrobiti zaposlenih in izpolnjevanju zahtev transparentnosti v zvezi s preteklimi, sedanjimi in prihodnjimi prizadevanji za izboljšanje delovnih pogojev.

“Ta standard uvaja novo raven transparentnosti in zahteva, da podjetja razkrijejo podatke o delovnih pogojih, strukturah plač, socialnem dialogu, sodelovanju zaposlenih in sindikalnem organiziranju, enakopravnem ravnanju, enakim plačam, zaposlovanju in vključevanju oseb s posebnimi potrebami, ukrepih za preprečevanje nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu ter o raznolikosti, varnosti pri delu in vplivu poslovnih odločitev na zaposlene. Standard ESRS-S1 je zasnovan tako, da zagotovi skladnost poslovnih praks z evropskimi socialnimi cilji” (Parent, 2024.).

Cilj standarda ESRS-S1

Cilj tega standarda je opredeliti zahteve za objavo, ki bodo uporabnikom izjav o trajnostnem razvoju omogočile razumevanje tako pomembnih učinkov podjetja na lastno delovno silo, kot tudi povezanih pomembnih tveganj in priložnosti, vključno z:

(a) Načinom, kako podjetje vpliva na lastno delovno silo v smislu pomembnih pozitivnih in negativnih dejanskih ali potencialnih učinkov;

(b) Vsemi sprejetimi ukrepi in rezultati teh ukrepov za preprečevanje, ublažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih negativnih učinkov ter obvladovanje tveganj in priložnosti;

(c) Naravo, vrsto in obsegom pomembnih tveganj in priložnosti podjetja, povezanih z njegovimi učinki in odvisnostmi od lastne delovne sile, ter načinom, kako podjetje upravlja z njimi;

(d) Finančnimi posledicami za podjetje v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju zaradi pomembnih tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz učinkov in odvisnosti podjetja od lastne delovne sile.

Učinki standarda ESRS-S1

Da bi bil ta cilj dosežen, standard zahteva tudi razlago splošnega pristopa, ki ga podjetje uporablja za ugotavljanje vseh pomembnih dejanskih in potencialnih učinkov na lastno delovno silo in za obvladovanje teh učinkov v zvezi s sledečimi socialnimi dejavniki ali vprašanji (vključno s človekovimi pravicami).

Standard ESRS-S1 bo obravnaval 17 različnih zahtev za objavo. Te so:

Upravljanje učinkov, tveganj in priložnosti

Kazalniki in ciljne vrednosti

– Zahteva za objavo S1-5: Ciljne vrednosti, povezane z obvladovanjem pomembnih negativnih učinkov, spodbujanjem pozitivnih učinkov in upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti

– Zahteva za objavo S1-6: Značilnosti zaposlenih v podjetju

– Zahteva za objavo S1-7: Značilnosti delavcev podjetja, ki niso v delovnem razmerju

– Zahteva za objavo S1-8: Obseg kolektivnega pogajanja in socialni dialog

– Zahteva za objavo S1-9: Kazalniki raznolikosti

– Zahteva za objavo S1-10: Ustrezne plače

– Zahteva za objavo S1-11: Socialna zaščita

– Zahteva za objavo S1-12: Osebe s posebnimi potrebami

– Zahteva za objavo S1-13: Kazalniki usposabljanja in razvoja veščin

– Zahteva za objavo S1-14: Kazalniki zdravja in varnosti

– Zahteva za objavo S1-15: Kazalniki ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem

– Zahteva za objavo S1-16: Kazalniki kompenzacije (razlika v plačah in skupna kompenzacija)

– Zahteva za objavo S1-17: Primeri, pritožbe in resni učinki, povezani z človekovimi pravicami

V nadaljevanju je dodatek, sestavni del ESRS S1, s primeri vprašanj, ki bodo v vprašalniku.

S1 zahteva pojasnilo, kako lahko ti učinki in odvisnost podjetja od lastne delovne sile ustvarijo pomembna tveganja ali priložnosti za podjetje. Na primer: ko gre za enake možnosti, lahko diskriminacija žensk pri zaposlovanju in napredovanju zmanjša dostop podjetja do kvalificirane delovne sile in škoduje njegovemu ugledu. Po drugi strani lahko politike za večjo zastopanost žensk v delovni sili in na višjih ravneh vodstva prinesejo pozitivne učinke, kot so povečanje števila potencialnih kvalificiranih delavcev in izboljšanje ugleda podjetja.

S1 zajema tudi osebe, ki so v delovnem razmerju s podjetjem (“zaposleni”) in delavce, ki niso v delovnem razmerju, ki so lahko osebe, ki so s podjetjem podpisale pogodbe za opravljanje dela (“samozaposleni”) ali osebe, katerih primarna dejavnost je”zaposlovanje”. Informacije, ki jih je treba objaviti v zvezi z delavci, ki niso v delovnem razmerju, ne vplivajo na njihov status v skladu z veljavno delovno zakonodajo.

Ne zajema pa delavcev v začetnem ali nadaljnjem delu vrednostnega veriga podjetja, saj te kategorije delavcev obravnava standard ESRS-S2, imenovan Delavci v vrednostni verigi. Standard S2 od podjetja zahteva, da opiše lastno delovno silo, vključno z glavnimi značilnostmi zaposlenih in delavcev, ki niso v delovnem razmerju, a pripadajo tej delovni sili. Opis uporabnikom omogoča, da razumejo strukturo lastne delovne sile podjetja in pomaga kontekstualizirati informacije, navedene v drugih objavah.

Cilj standarda je tudi omogočiti uporabnikom vpogled v to, v kolikšni meri podjetje izpolnjuje ali spoštuje mednarodne in evropske instrumente in konvencije o človekovih pravicah, vključno z Mednarodno listino o človekovih pravicah; vodilnimi načeli Združenih narodov o poslovanju in človekovih pravicah ter Smernicami OECD za multinacionalna podjetja; Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu in temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela; Konvencijo ZN o osebah s posebnimi potrebami; Evropsko konvencijo o človekovih pravicah; revidirano Evropska socialna listina; Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter prioritetami politik EU, določenimi v evropskem stebru socialnih pravic in predpisih EU, vključno z zakonodajo EU o delovnem pravu.

Zaključek

Evropska unija se je popolnoma posvetila spodbujanju poslovne in okoljske trajnosti, etičnosti, odnosov z zaposlenimi, strankami, dobavitelji, delničarji, javno upravo in lokalnimi skupnostmi. To dosega z uvedbo merjenja in poročanja za velika in majhna podjetja, ki so prisotna na evropskem trgu. S sprejetjem Direktive o poročanju podjetij o trajnostnem razvoju ter dveh osnovnih in desetih specifičnih standardov poročanja se bo spremenila poslovna politika mnogih velikih, srednjih in manjših podjetij. Podjetja se bodo primorana osredotočiti na skrb za okolje, lastno delovno silo, etičnost, stranke in mnoge druge plati poslovanja. Ker gre za zahtevna poročila, bodo podjetja morala bodisi usposobiti določene zaposlene, ki bodo ravnali s temi poročili, bodisi angažirati zunanje sodelavce.

Standard ESRS-S1, ki je podrobno opisan v tem besedilu, naj bi predstavljal temelje za novo korporativno politiko in priložnost za podjetja, da preko smernic direktive okrepijo svoj ugled in položaj na trgu, obenem pa izboljšajo odnose z zaposlenimi. Standard predstavlja tudi regulatorni okvir, s katerim velika podjetja zagotavljajo preglednost lastne delovne sile in prevzemajo odgovornost za obvladovanje tveganj in priložnosti. Investiranje v lastno delovno silo lahko podjetjem prinese koristi v obliki spodbudnega in prijetnega delovnega okolja, kar na koncu vodi do poslovnih uspehov, vzpostavi podjetje kot zaželenega delodajalca in zmanjšuje operativne stroške zaposlovanja in usposabljanja.