Nemški Bayer, največje semensko podjetje na svetu z 22,3 milijarde evrov prihodkov v agrosegmentu, pričakuje pospešitev razvoja sort po začetku veljavnosti uredbe EU o novih genomskih tehnikah.
Evropski svet in Evropski parlament sta 3. decembra 2025 dosegla začasni dogovor o pravilih za rastline, pridobljene z genskim urejanjem. Uredba bo predvidoma objavljena v Uradnem listu EU leta 2026 in začela veljati dve leti pozneje.
“Žlahtnjenje rastlin običajno traja več kot desetletje od prvih pozitivnih raziskovalnih rezultatov do vstopa na trg. Gensko urejanje nam omogoča skrajšanje tega procesa za pet let,” je ob predstavitvi predloga Evropske komisije julija 2023 dejal Matthias Berninger, direktor trajnostnega razvoja pri Bayerju.
Nova uredba deli gensko urejene rastline v dve kategoriji. Rastline NGT-1, ki so enakovredne konvencionalno vzgojenim sortam, bodo izvzete iz zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih. Označevanje bo obvezno le pri semenih, ne pa pri končnih izdelkih za potrošnike. Rastline NGT-2 z zahtevnejšimi spremembami bodo še naprej podvržene strogim pravilom za GSO.
Iz kategorije NGT-1 bodo izključene rastline, odporne proti herbicidom ali s sposobnostjo proizvajanja insekticidnih snovi. Države članice bodo lahko prepovedale gojenje rastlin NGT-2 na svojem ozemlju.
Bayer, ki je leta 2018 za 63 milijard dolarjev prevzel ameriško semensko podjetje Monsanto, razvija gensko urejeno koruzo z višjim donosom skupaj s partnerskim podjetjem Pairwise. Skupaj s štirimi največjimi tekmeci, med njimi Corteva, Syngenta in BASF, obvladuje več kot 60 odstotkov svetovnega trga semen in pesticidov.
Globalni trg semen je leta 2025 vreden 77 milijard dolarjev, do leta 2030 naj bi dosegel 100 milijard dolarjev. Gensko urejanje bo pripomoglo k rasti, saj omogoča hitrejši razvoj sort, odpornih proti podnebnim spremembam, boleznim in škodljivcem.
Velika Britanija je 13. novembra 2025 že uveljavila lastna pravila za precizno žlahtnjenje, ki so ohlapnejša od evropskih. Švica medtem ohranja strožji pristop, ki zahteva oceno tveganja za vsako gensko urejeno rastlino.
Okoljevarstvene organizacije nasprotujejo sprostitvi pravil. Skupina Prijatelji Zemlje zahteva ohranitev obveznega označevanja, organizacija Greenpeace pa opozarja, da nova zakonodaja ne zagotavlja zadostne zaščite pred kontaminacijo pridelkov.
Predlog izhaja iz potrebe po posodobitvi zakonodaje po sodbi Sodišča EU iz leta 2018, ki je gensko urejanje uvrstilo pod stroga pravila za GSO iz leta 2001. Uredbo podpira industrija in večina držav članic, nasprotujejo pa ji okoljevarstveniki in ekološki kmetje.
