Evropska komisija je sprejela delegirani in izvedbeni akt, s katerima velikim podjetjem prepoveduje uničevanje neprodanih oblačil, obutve in modnih dodatkov. Ukrep je del širše uredbe Ecodesign for Sustainable Products Regulation, ki velja od junija 2024 in predstavlja enega ključnih instrumentov evropske tekstilne strategije.
Prepoved začne veljati za velika podjetja, srednja bodo sledila leta 2030, mala in mikro podjetja pa so izvzeta. Bruselj s tem neposredno posega v poslovni model hitre mode, kjer so presežki pogosto končali na odlagališčih ali v sežigalnicah, da bi se zaščitila cenovna politika in podoba blagovne znamke.
Po ocenah se v Evropi vsako leto uniči med štirimi in devetimi odstotki neprodanih tekstilnih izdelkov, še preden jih kdo obleče. To pomeni približno 5,6 milijona ton emisij CO₂, kar je skoraj toliko kot celotne neto emisije Švedske. Samo v Franciji naj bi vsako leto zavrgli za 630 milijonov evrov neprodanega blaga, v Nemčiji pa 20 milijonov vrnjenih izdelkov.
Poslovni model hitre mode pod pritiskom
Nova pravila pomenijo sistemsko spremembo za modne verige in spletne trgovce. Do zdaj je bilo za številne blagovne znamke ceneje uničiti presežke kot tvegati razvrednotenje izdelkov z agresivnimi popusti. Prepoved bo podjetja prisilila v natančnejše načrtovanje proizvodnje, boljše upravljanje zalog in razvoj alternativnih prodajnih kanalov.
To lahko pomeni več outlet prodaje, širitev sekundarnih trgov, več donacij ali več recikliranja. Uredba uvaja tudi obveznost poročanja o količinah zavrženega blaga, kar pomeni večjo transparentnost in dodatne administrativne zahteve.
Komisarka Jessika Roswall poudarja, da tekstilni sektor vodi prehod v trajnost in da bodo ukrepi okrepili konkurenčnost ter zmanjšali odvisnosti. Kritiki opozarjajo, da dodatna regulacija pomeni višje stroške, zlasti za evropska podjetja, ki tekmujejo z azijskimi proizvajalci zunaj regulatornega okvira EU.
Vpliv na trgovce in dobavne verige
V Sloveniji bodo morali trgovci prilagoditi logistiko vračil, optimizacijo naročil, kar bo pomenilo večji pritisk na dobavne verige. Posebej izpostavljen je segment spletne prodaje, kjer je delež vračil visok in kjer so presežki pogosto največji.
Preberite več:
Prepoved uničevanja neprodanega tekstila ni zgolj okoljski signal. Gre za regulatorni poseg v stroškovne strukture in marže modne industrije. Ključno vprašanje je, ali bo ukrep dejansko zmanjšal količine odpadkov ali pa se bodo presežki preusmerili na druge trge zunaj EU.
