Slovenija je v letu 2025 stopila v vrh držav, ki na ravni Evropske unije aktivno podpirajo zaostritev pravil uporabe digitalnih storitev za otroke in mladostnike. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo poudarjajo, da se mladi srečujejo s številnimi tveganji, od manipulativnih algoritmov do izpostavljenosti nasilju in pornografiji, zato država podpira tako uvedbo jasnih starostnih omejitev kot tudi obvezno preverjanje starosti uporabnikov na vseh večjih spletnih platformah, od družbenih omrežij do ponudnikov iger na srečo.
Pravila, ki naj bi veljala po vsej EU, ne ciljajo zgolj na družbena omrežja, kot so TikTok, Instagram ali Snapchat. Preverjanje starosti naj bi bilo po predlogu evropskih institucij obvezno tudi pri ponudnikih stav, spletnih iger ter vseh storitev z nasilnimi ali pornografskimi vsebinami, kjer je regulacija trenutno prepuščena posameznim državam. Slovenija podpira pristop, ki bi pravila poenotil na ravni EU in od ponudnikov zahteval tehnično zanesljive metode identifikacije.
Pomemben premik se je zgodil na zasedanju Sveta EU za telekomunikacije 6. junija 2025 v Luksemburgu, kjer je Slovenija podprla špansko pobudo za krepitev zaščite mladoletnikov. Pobuda predvideva uvedbo enotne evropske digitalne polnoletnosti. Določena starost, pri kateri lahko mladostnik samostojno uporablja družbena omrežja ter obvezno preverjanje starosti ob registraciji. Poleg Slovenije so predlog podprle Ciper, Danska, Francija, Grčija, Avstrija, Hrvaška, Italija in Slovaška.
Slovenija je hkrati pristopila k še eni pobudi, ki jo vodi Grčija. Ta predvideva, da bi morale vse spletne platforme za dostop mladoletnikov zahtevati soglasje staršev. Pobudo so podprle tudi Francija, Španija, Danska in Ciper, cilj pa je dodatno okrepiti nadzor nad uporabo družbenih omrežij v najbolj občutljivi starosti, torej pred dopolnjenim 16. letom, kar več držav v EU že uvaja v posameznih nacionalnih zakonodajah.
Zaščita pred zasvojitvenimi digitalnimi praksami
Slovenija se je oktobra 2025 dodatno zavezala k evropskim ciljem z udeležbo ministrice Ksenije Klampfer na Danskem, kjer je podpisala Jutlandsko deklaracijo. Dokument se osredotoča na zaščito mladostnikov pred zasvojitvenimi digitalnimi praksami, med katere sodijo neskončno drsenje po vsebinah, odzivni sistemi všečkov ter drugi algoritmi, zasnovani tako, da čim dlje zadržijo uporabnika na platformi. Deklaracija izpostavlja predvsem nevarnost manipulativnih tehnik, ki vplivajo na duševno zdravje, vedenje in socializacijo mladostnikov.
Kot eno ključnih orodij za preverjanje starosti Slovenija podpira evropsko digitalno identiteto, t. i. EUDI Wallet. Gre za digitalno denarnico, ki bi omogočala preverjanje starosti brez razkrivanja identitete mladoletnika. To je tudi ena najbolj občutljivih tem v evropski razpravi. Kako preveriti starost, ne da bi platformam posredovali osebne podatke, ki bi jih lahko uporabile za profiliranje. Slovenija v tem pogledu zagovarja najmanj invaziven pristop, ki temelji na minimalnem naboru deljenih podatkov.
Pri oceni ustrezne starosti za samostojno uporabo družbenih omrežij se Slovenija opira na znanstvene ugotovitve o razvoju možganov. Mladostniki so v določenih starostnih obdobjih izjemno občutljivi na vplive družbenih platform, pri dekletih so kritična leta med 11. in 13., pri fantih pa med 14. in 15. letom.
V podjetjih so strokovnjaki za razvijanje zasvojitvenih mehanizmov
Raziskave kažejo povečano izpostavljenost zasvojenosti, manipulaciji, negativnemu vplivu na samopodobo ter pritisku vrstnikov. Ministrstvo opozarja tudi, da številna tehnološka podjetja zaposlujejo strokovnjake za nevroznanost in vedenjske vzorce, ki razvijajo zasvojitvene mehanizme, kar zahteva dodatno regulacijo.
Slovenija tako poudarja potrebo po interoperabilnih evropskih rešitvah, ki bi združevale tehnične, pravne in varnostne elemente. Digitalna identiteta naj bi bila osrednja infrastruktura, ki omogoča starševski nadzor, preprečuje dostop do neprimernih vsebin ter hkrati ščiti mladoletnike pred profiliranjem. V praksi bi to pomenilo preverjanje starosti ob registraciji, omejitve pri prikazu določenih vsebin ter večji nadzor nad tem, katere informacije platforme zbirajo o mladih.
Trenutno veljavni slovenski pravni okvir temelji na GDPR in Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Po slovenski zakonodaji lahko mladoletnik sam privoli v uporabo digitalnih storitev pri 15 letih, pod to mejo pa je potrebno soglasje staršev. Platforme lahko določijo tudi višjo starostno mejo, kar se v praksi že dogaja pri nekaterih globalnih ponudnikih. Ponudniki digitalnih storitev lahko dodatno uvajajo zaščitne mehanizme, kot so omejitve zasebnih sporočil, blokada vsebin ali preverjanje časa uporabe.
Preberite več:
V Sloveniji potekajo tudi obsežne kampanje ozaveščanja o varni rabi interneta. Ministrstvo financira Center za varnejši internet (Safe.si, TOM telefon, Spletno oko) ter podpira kampanje “Ugrizni se v sovražni jezik”, “Premisli, nato stisni” in “Odpikajmo nasilje”. Poleg tega država preko javnih razpisov financira neformalna izobraževanja za digitalne kompetence, ki so ključne za varno in odgovorno rabo interneta.
