Evropska unija je po energetski krizi leta 2022 začela pospešeno zmanjševati odvisnost od ruskih energentov. Podatki Eurostata za zadnje četrtletje 2025 potrjujejo, da se je struktura uvoza res spremenila. Delež Rusije je občutno padel, vendar številke hkrati razkrivajo manj očitno resnico. Odvisnost ni izginila, le preoblikovala se je.
Slovenija pri tem sledi širšemu evropskemu trendu. Neposredni uvoz iz Rusije se je v zadnjih dveh letih močno zmanjšal, vendar država ostaja skoraj v celoti odvisna od uvoza energentov. To pomeni, da je danes manj izpostavljena enemu dobavitelju, a bistveno bolj izpostavljena globalnim cenam in geopolitičnim pretresom.
Če pogledamo širšo sliko Evropske unije, je sprememba očitna. Pred krizo je Rusija predstavljala ključni vir energentov, predvsem pri plinu. Danes je njen delež bistveno nižji, nadomestili pa so ga drugi viri, predvsem utekočinjeni zemeljski plin iz ZDA, dobave iz Norveške in nafta z Bližnjega vzhoda.
Spremembo lahko ponazorimo s poenostavljenim pregledom gibanja uvoza:
| Vir energentov | 2023 | 2024 | Q4 2025 |
|---|---|---|---|
| Rusija | ~35–40 % | ~20–25 % | ~15–20 % |
| ZDA (LNG) | ~10–15 % | ~20 % | ~25 % |
| Norveška | ~20 % | ~25 % | ~25–30 % |
| Bližnji vzhod | ~15 % | ~20 % | ~20–25 % |
Na prvi pogled gre za uspešno diverzifikacijo. Evropska unija danes ni več odvisna od enega samega vira. Vendar pa to pomeni tudi, da je bistveno bolj vpeta v globalni trg, kjer cene oblikujejo širši geopolitični dogodki, ne le odnosi z enim dobaviteljem.
Slovenija brez lastne varovalke
Slovenija je v tem sistemu tipičen uvoznik brez večjih lastnih virov. V zadnjem četrtletju 2025 se je njen uvozni miks sicer prilagodil evropskim tokovom, vendar brez bistvenega povečanja lastne odpornosti. Delež ruskih energentov se je zmanjšal, a to ne pomeni, da je tveganje izginilo. Del dobav se danes izvaja prek posrednih trgov, del pa prihaja iz globalnih virov, kjer Slovenija nima neposrednega vpliva.
Primerjava s preteklimi leti pokaže, da se je struktura sicer razpršila, vendar je skupna odvisnost ostala visoka:
| Vir energentov (Slovenija) | 2023 | 2024 | Q4 2025 |
|---|---|---|---|
| Rusija (neposredno) | ~30 % | ~15 % | ~10 % |
| EU in posredni trgi | ~40 % | ~50 % | ~55 % |
| Globalni trg (LNG, ostalo) | ~30 % | ~35 % | ~35 % |
To pomeni, da Slovenija danes ni več vezana na enega dobavitelja, je pa bolj kot kadarkoli vezana na delovanje celotnega sistema.
Razlike v regiji
Regionalna primerjava pokaže, da države niso v enakem položaju. Hrvaška je z LNG terminalom na Krku pridobila pomembno strateško prednost, saj lahko aktivno vpliva na svojo oskrbo in postaja celo tranzitna točka za druge države.
Madžarska ostaja močno vezana na ruske vire, kar pomeni večjo politično izpostavljenost, a hkrati bolj stabilne dolgoročne pogodbe. Avstrija je v vmesnem položaju, saj je deloma zmanjšala odvisnost, vendar ruskega plina ni povsem opustila. Srbija ostaja skoraj v celoti odvisna od ruskih dobav.
Slovenija se umešča nekje na sredino. Ni več izrazito odvisna od Rusije, a tudi nima infrastrukture, ki bi ji omogočala večjo samostojnost ali vpliv na tokove energentov.
Diverzifikacija z novo ceno
Sprememba evropske energetike ni zgolj v tem, od kod prihaja energija, temveč kako se oblikujejo tveganja. V preteklosti je bila odvisnost koncentrirana in politična, danes pa je razpršena in tržna. Evropa je postala bolj fleksibilna, saj lahko energijo pridobi iz več virov. Ni pa nujno postala bolj odporna. Globalni trg pomeni večjo občutljivost na konflikte, transportne poti in cenovne šoke.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu ali motnje v pomorskem prometu danes vplivajo na evropske cene hitreje in močneje kot pred nekaj leti. Slovenija bo imela razmeroma stabilno oskrbo v običajnih razmerah, vendar je tudi visoko občutljiva na zunanje šoke. Brez lastnih virov in z omejenimi skladiščnimi zmogljivostmi ostaja del sistema, ki deluje, dokler deluje globalni trg.
Preberite več:
Energetska slika se je torej res spremenila, vendar ne nujno v smeri večje varnosti. Bolj, kot zmanjšanje odvisnosti, gre za njeno prerazporeditev in prav v tem je ključni paradoks trenutnega evropskega energetskega modela.
En odgovor
Glede na trenutno situacijo moramo ostati previdni in si ne zapreti vrat. Po drugi strani pa bi morali vlagati v obnovljive vire energije ter tako zmanjšati odvisnost od energentov.