Evropska komisija je pod pritiskom več držav članic, da uvede zakonsko obveznost, po kateri bi platforme družbenih omrežij nosile odgovornost za spletne prevare pri plačilih, ki evropskim državljanom vsako leto povzročijo milijardne izgube.
Pobudo je sprožila Irska prav v času, ko ameriški predsednik Donald Trump poskuša pritisniti na Evropsko unijo, naj omili regulativo, ki velja za velika tehnološka podjetja.
Obenem si Bruselj prizadeva uvesti pravico do avtomatskega povračila denarja za uporabnike PayPala, Vise, Mastercarda in bank, če so bili žrtve spletnih finančnih prevar. Predlog Evropske komisije je del zakonodajnega paketa, o katerem trenutno potekajo pogajanja med državami članicami EU.
Med državami članicami je na pozitiven odziv naletel dodatni predlog Irske, da bi naj bila velika tehnološka podjetja dolžna preveriti zakonitost oglaševalcev pred objavo njihovih oglasov.
Po zadnjih podatkih so spletni prevaranti z uporabo dovršenih oglasov, ki so uporabnike napeljali k razkritju osebnih podatkov, leta 2022 povzročili škodo v višini 4,3 milijarde evrov.
Po irskem predlogu bi bili v EU dovoljeni le oglasi registriranih ponudnikov finančnih storitev, poroča Financial Times.
“Ne moremo imeti zakonodajnih vrzeli, ki zločincem omogočajo krajo življenjskih prihrankov ljudi,” je dejala evropska poslanka iz Irske, Regina Doherty.
Google ni želel komentirati trenutnih pogajanj znotraj EU o novi zakonodaji, je pa izjavil, da se proti finančnim prevaram bori z lastnimi orodji, kadri in politikami. Tako imajo program certificiranja finančnih storitev, ki deluje v 17 državah. Oglaševalci morajo dokazati, da so za takšno delovanje pooblaščeni s strani nacionalnih regulatorjev.
Tudi podjetje Meta, ki upravlja platformi Facebook in Instagram, ni želelo komentirati.
Irska poudarja, da se predlog osredotoča na tistega, ki objavlja vsebino, in ne na samo vsebino, ter zahteva, da platforma pred odobritvijo preveri, ali je oglaševalec pooblaščen ponudnik finančnih storitev.
Po informacijah virov blizu pogajanjem je predlog podprla približno polovica držav članic EU.
Bruselj opozarja, da zahteva po preverjanju oglaševalcev s strani tehnoloških podjetij lahko nasprotuje določbam zakona o digitalnih storitvah, ki tehnološkim podjetjem ne nalaga širokega nadzora vsebine. Zagovorniki irske pobude menijo, da je mogoče najti rešitev, ki bi novo zahtevo vključila v obstoječo zakonodajo.
Po podatkih ene največjih irskih bank, Bank of Ireland, ki podpira predlog, je bilo več kot 75 odstotkov izgub njihovih strank lani posledica investicijskih prevar.
Preberite več:
Oglasi, za katerimi se skrivajo prevare, so lahko umaknjeni kadarkoli, a to običajno sledi šele, ko je škoda že nastala, preden regulatorji in organi sploh opazijo prevaro. V številnih primerih žrtve ne morejo povrniti izgubljenega denarja, medtem pa prevaranti nadaljujejo z lažnim oglaševanjem.
“Evropska komisija si želi, da bi državljani vlagali na finančne trge. A če se taka prevara zgodi v resničnem življenju, bo to pri stranki pustilo trajne posledice in najverjetneje nikoli več ne bo pripravljena vlagati,” je dejal Brian Hayes, direktor irskega združenja ponudnikov bančnih in finančnih storitev (BPFI).
