V Sloveniji je danes začel veljati nov zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, hkrati pa je v pripravi novela stanovanjskega zakona, ki bo stopila v uporabo 1. decembra letos. Novi zakon prinaša pomembno rast podpore za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj ter pomembne spremembe v načinu oddaje in subvencioniranja najemnin.
Država bo v letih od 2025 do 2034 za javna najemna stanovanja zagotovila do milijardo evrov proračunskih sredstev, kar pomeni 100 milijonov evrov letno. Letos je sklad za javna stanovanja že prejel 100 milijonov evrov kapitala, ki bo namenjen za sedem projektov oziroma sosesk z okoli 700 novimi stanovanji.
Od leta 2026 naprej bo Stanovanjski sklad RS letno prejemal vsaj 75 milijonov evrov za gradnjo lastnih projektov in sofinanciranje gradenj občin, lokalnih skladov ter neprofitnih stanovanjskih organizacij. Poleg tega bo SID banka prejela do 25 milijonov evrov za subvencioniranje ugodnih posojil z enoodstotno fiksno obrestno mero in dolžino odplačevanja vsaj 30 let.
Ta finančna injekcija bo pomembno pripomogla k razvoju javnih najemnih stanovanj, ki jih je v Sloveniji trenutno premalo, predvsem pa so doslej gradnja in vzdrževanje velik izziv zaradi pomanjkanja stabilnega financiranja. Minister za stanovanjsko politiko je poudaril, da javna najemna stanovanja niso breme, temveč družbeni razvojni potencial, ki z novo zakonodajo postaja temelj strateškega reševanja stanovanjskega problema.
Poenostavitve in večja dostopnost za najemnike
Novela stanovanjskega zakona, ki bo začela veljati decembra, prinaša poenostavitev postopkov oddaje javnih najemnih stanovanj in večjo fleksibilnost občinam ter lokalnim stanovanjskim skladom pri določanju razpisnih pogojev. Tako se bo povečala dostopnost stanovanj tudi za srednji razred, mlade družine in zaposlene v ključnih lokalnih poklicih.
Najemnine v javnih najemnih stanovanjih se bodo postopoma zvišale v petih letih, a bodo še vedno ostale dostopne v primerjavi z zasebnim trgom. Novi sistem bo uvedel dodatek za vzdrževanje, ki bo višji pri starejših stanovanjih in nižji pri novejših. Hkrati bodo najranljivejše družbene skupine še vedno zaščitene s subvencijami, ki jih bo po novem financirala država. Do sedaj so občine krile subvencije neprofitnih najemnin, a bo to nalogo prevzela država, medtem ko bodo občine zagotavljale subvencije za tržni najem.
Ta reorganizacija subvencij naj bi zmanjšala finančno breme občin in izboljšala dolgoročno vzdržnost javnega stanovanjskega sistema. Poleg tega bo novela vpeljala digitalizacijo in poenostavitev razpisnih postopkov, kar bo omogočilo hitrejše in bolj transparentno dodeljevanje stanovanj.
Zakon bo omogočil povečanje števila javnih najemnih stanovanj na nacionalni ravni in okrepil vlogo državnega stanovanjske sklada kot glavnega investitorja na področju stanovanjskih projektov. Cilj je ustvariti stabilno infrastrukturo, ki bo prebivalcem omogočala lažjo dostopnost do cenovno ugodnih najemnih stanovanj in obenem omogočala vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda.
Preberite več:
Vzporedno s sprejetjem zakona bodo septembra javno obravnavani tudi pravilniki, ki bodo uredili podrobnosti oddaje stanovanj in izračuna najemnin. S tem bo zakonodaja popolna in pripravljena za učinkovito izvajanje.
